Skoči do osrednje vsebine

8. 12. 1991: Kljub ameriškemu nasprotovanju naraščajoča podpora priznanju neodvisnosti

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.

Arbitražna komisija je na zahtevo lorda Carringtona ocenila, da jugoslovanska federacija ne obstaja več. Kljub nasprotovanju uradnega Washingtona glede priznanja novih držav na jugoslovanskem pogorišču je evropska dvanajsterica pod nemškim vodstvom napovedala priznanje Slovenije in Hrvaške med skorajšnjim zasedanjem ministrskega sveta v Maastrichtu in božičem. Doma pa je mirno decembrsko nedeljo zmotilo razgrajanje italijanskih iredentistov v Kopru.

Lord Carrington stoji.

Arbitražna komisija je na zahtevo lorda Carringtona ocenila, da jugoslovanska federacija ne obstaja več. | Avtor Marcel Antonisse - Anefo/Wikipedia

Jugoslovanske federacije ni več

V Haagu so potekale priprave na nadaljevanje pogovorov o prihodnosti Jugoslavije. Arbitražna komisija je na zahtevo lorda Carringtona, ki je sicer menil, da se položaj v Jugoslaviji popravlja, ocenila, da je Jugoslavija v procesu razdružitve, zato morajo republike začeti pogovore o pravnem nasledstvu nekdanje federacije. Komisija je tako ovrgla srbski poskus ohranitve SFRJ in poudarila, da organi federacije ne opravljajo več svojih nalog, zato federalna država dejansko ne obstaja več, kar se je pokazalo tudi med oboroženimi spopadi, ki jih zvezne oblasti niso bile sposobne preprečiti.   

Slovensko zunanje ministrstvo je pozdravilo izjavo o razpadu Jugoslavije, ki bo podlaga za mednarodno priznanje Slovenije in drugih novonastalih republik. Podpora priznanju se je v evropski politiki krepila; tudi ameriško nasprotovanje priznanju in nove gospodarske sankcije niso ustavile tega trenda. Na današnji dan se je zagovornikom priznanja pridružil še avstrijski predsednik dr. Kurt Waldheim, italijanski predsednik Francesco Cossiga pa je ostro obsodil evropsko obotavljanje pri reševanju jugoslovanske krize in znova pozval k priznanju Slovenije in Hrvaške.

Levi in desni skrajneži za spremembo meje v Istri

Na prazen Titov trg v Kopru je dopoldan prišla majhna skupina italijanskih neofašistov, ki so na balkon pretorske palače izobesili italijansko zastavo, vzklikali iredentistična gesla, njihov vodja pa je po megafonu razglašal, da ob slovenski in hrvaški odcepitvi Osimski sporazumi ne veljajo več. Poudaril je, da bo potrebna ponovna obravnava poteka meje v Dalmaciji, Istri in Reki ter zahteval vrnitev izgnancev na »izvorno italijanska ozemlja«. Italijanskih razgrajačev in njihovega kratkega nastopa javnost sploh ne bi opazila, če jih ne bi spremljala skupina novinarjev in snemalcev, ki so o dogodku takoj objavili prispevke. Poleg skrajnih nacionalistov pa so bili s statusom Istre nezadovoljni tudi skrajni levičarji in zagovorniki odprtih meja, ki so vabili v Trst na razpravo novolevičarskega krožka Che Guevara, ki se ga je udeležil tudi koprski župan Aurelio Juri.   

Avtor: mag. Jurij P. Emeršič

Viri in literatura:

  • Večer, 9. 12. 1991.
  • Delo, 9. 12. 1991.
  • Slovenec, 9. 12. 1991.
  • Dnevnik, 9. 12. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30