Skoči do osrednje vsebine

7. 12. 1991: Nadaljevanje priznavanja Slovenije in razvoj gospodarstva

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.
V Sloveniji sta bila čedalje bolj na prvem mestu gospodarski razvoj in delovanje bank. Tako je predsednik vlade Peterle sodeloval na okrogli mizi Manager kluba Otočec o lastninjenju podjetij. Hkrati so bile na naslovnicah afere s področja gospodarstva, na primer stečajno upraviteljstvo Elana in podobno. Delovanje in stabilnost bančnega sektorja sta bila pomembna skrb za novo državo, na kar kaže tudi obisk delegacije Banke Slovenije v ZDA.
Marko Kranjec

Delegacija Banke Slovenije, v kateri so bili guverner dr. France Arhar, viceguverner dr. Marko Kranjec (na fotografiji) in prof. dr. Ivan Ribnikar, je bila na obisku v ZDA. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Slovenski bančniki v ZDA

V teh dneh je bila v ZDA delegacija Banke Slovenije, v kateri so bili guverner dr. France Arhar, viceguverner dr. Marko Kranjec in prof. dr. Ivan Ribnikar. Delegacija se je med večdnevnim obiskom sestala s številnimi uglednimi predstavniki ameriških in mednarodnih denarnih ustanov v Washingtonu in New Yorku.

Ob koncu obiska je dr. Arhar dejal, da mednarodne finančne institucije še vedno zelo formalistično obravnavajo Slovenijo in da je to zanje najlažje, najlagodnejše. Komentiral je še, da po eni strani ne morejo drugače, ker je Jugoslavija formalno še vedno članica vseh institucij; po drugi strani pa že vidijo neko novo stvarnost, ki nastaja. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je slovensko delegacijo opozorila, da še vedno ne more sprejemati tolarskih vlog, saj je jugoslovanski dinar zanje še vedno legalni denar.

Pričakovanja za vrh v Maastrichtu

Za prihodnje dni je bilo napovedano zasedanje v Maastrichtu, ki naj bi bilo nadaljevanje haaške konference. Predsedujoči srečanju, nizozemski premier Rudd Lubbers, sicer udeleženih šefov držav in vlad ni obvestil o dnevnem redu, vendar pa so bila pričakovanja o tem, da se bodo voditelji drugi dan pogovarjali o razmerah v Jugoslaviji, velika.

Jasno pa je bilo, da razprava ne bo namenjena priznavanju določenih republik in da bo to prihranjeno za poznejše zasedanje v Bruslju v drugi polovici decembra. Medijsko zanimanje za srečanje v Maastrichtu in pričakovanja o razpravi o Jugoslaviji so bila izjemna, saj je bilo za vrh akreditiranih več kakor 2000 novinarjev.

Vojna v vseh svojih oblikah, tudi propagandni

Boji okrog Osijeka so bili v preteklih dneh manj siloviti. Napadalci so še vedno streljali na Osijek z območja Baranje, na okoliške vasi, ki so bile v hrvaških rokah, pa so streljali z minometalci. Medtem je osiješki župan Kramarić obtožil srbske medije razširjanje neresničnih informacij o možni delitvi oblasti v mestu. Poleg tega je hrvaška stran prva zanikala obtožbe srbske strani, naj bi v KOS  v domnevnih bojih z enotami HDZ sam uničil Dubrovnik.

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

  • Delo, 8. in 9. 12. 1991.
  • Večer, 8. in 9. 12. 1991.
  • Boštjan Furlan, Ožbej Peterle, Marko Balažic. Slovenija in pika!. Ljubljana, 2016.
  • Janez Janša. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3., dopolnjena izdaja). Ljubljana, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30