Pisna zahteva za sklic izredne seje

Peterle je na tiskovni konferenci predstavil utemeljitev pisne zahteve vlade za sklic izredne seje skupščine, na kateri bi na dnevni red uvrstili glasovanje o zaupnici. Večino časa je posvetil vprašanjem, pri katerih je bilo delo vlade med mandatom oteženo. V tem okviru je omenil zastoje pri glasovanju o osamosvojitvenih in lastninskih zakonih ter preobrazbi gospodarskega sistema in državne strukture. Med dodatnimi razlogi je opozoril na nenehno vlaganje poslanskih interpelacij in sprejemanje parlamentarnih sklepov, ki so vladi nalagali, naj rešuje zadeve, ki bodo sicer rešene v novi slovenski ustavi. Vse to je hromilo delo vlade in ustvarjalo videz negotovosti, s čimer se je tudi v tujini delala nepopravljiva škoda. Po pisanju Večera je dejal, da z negotovimi partnerji tuja javnost ravna tako, kot se zanje spodobi, ter da je zaradi tega ogrožena tudi pot do mednarodnega priznanja. Izglasovana zaupnica bi po Peterletovem mnenju pomenila, da bi se vlada lahko neobremenjeno posvetila svojemu temeljnemu delu in povrnila doma in na tujem omajano verodostojnost.

Ministrstvo za zakonodajo je iskalo rešitev, da bi se o zaupnici glasovalo na skupni seji poslancev skupščine in ne v vsakem skupščinskem zboru posebej, zaradi česar so mediji pisali o Peterletovi pobudi kot taktičnem manevru. Vedelo se je namreč, da koalicija Demos v enem od treh zborov nima večine.

Po Peterletu je ločeno tiskovno konferenco sklical še tedanji pravosodni minister dr. Rajko Pirnat in na njej nekatere medijske napade proti njemu označil za komajda sprejemljive. Napovedal je, da se z zasebnimi tožbami ne bo ukvarjal, ker nima časa. Kot cilj medijske gonje pa je navedel, da se na SDZ –Narodnodemokratsko stranko nenehno izvaja pritisk, naj odreče podporo vladi.

Odprta vprašanja nove ustave

Po petih mesecih se je sešla ustavna komisija slovenske skupščine in obravnavala delovno besedilo predloga nove ustave. Bistvena vprašanja so bila usklajena, do razhajanj pa je še vedno prihajalo pri definiciji pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok oziroma tako imenovani pravici do splava. V igri so bile tri različice: 1. črtanje te določbe iz ustave, 2. prevzem rešitve iz veljavne ustave, ki je pravico definirala kot »pravico človeka, da svobodno odloča o rojstvih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov«, in 3. dopolnitev člena z dikcijo pravice ženske do umetne prekinitve nosečnosti.

Ker se na ustavni komisiji o vprašanju niso dogovorili, so o njem vnovič razpravljali 19. decembra, ko so sprejeli končno različico 55. člena ustave. Ta pravi, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstvo svojih otrok. Komisija je predlog ustave dopolnila z razlago njenih členov ter v primeru 55. člena pojasnila, da ta svoboščina »zajema tudi pravico človeka do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti, do preprečevanja zanositve, kar obsega kontracepcijo in sterilizacijo, ter pravico žensk do umetne prekinitve nosečnosti«.

Odvzem statusa Jugoslaviji

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je Jugoslaviji preklicala status posebne gostje v protest zoper tragični razvoj dogodkov v tej državi. Hkrati je napovedala, da bo pospešila preučitev zahtevka Slovenije za pridružitev organizaciji. Napovedali so, da bi lahko Slovenija pri statusu posebne gostje, za kar ni bilo potrebno mednarodno priznanje, nadomestila Jugoslavijo že januarja ali februarja leta 1992.

Avtor: Marko Balažic

Viri in literatura:

• Delo, 26. 11. 1991.
• Dnevnik, 26. 11. 1991.
• Večer, 26. 11. 1991.
• Slovenec, 26. 11. 1991.
• Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada – Kako so gradili državo (prvi ponatis). Celovec: Mohorjeva družba, 2012.
• Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/1991 z dne 28. decembra 1991
• Komentar ustave RS. 55. člen. Ljubljana: Nova univerza, 2021. Dostopno na spletni strani e-kurs.si.
• Ali ustava zagotavlja pravico do splava, lahko presodi le ustavno sodišče. Ljubljana: Oštro, 2020. Dostopno na spletni strani ostro.si. 

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30