Skoči do osrednje vsebine

24. 11. 1991: Diplomatska prizadevanja za mednarodno priznanje se krepijo

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.

V zadnjih dneh je bila slovenska diplomacija izjemno aktivna. Drugo za drugim so sledila visoka dvostranska srečanja po vsej Evropi. Tako se je zunanji minister Dimitrij Rupel udeležil mednarodnega simpozija o vlogi narodov, držav in demokracije pri gradnji nove Evrope, ki je potekal med zasedanjem Evropskega parlamenta. Tam se je sestal z generalno sekretarko Sveta Evrope Catherine Lalumière. Predsednik države Milan Kučan se je v Benetkah sestal z italijanskim zunanjim ministrom De Michelisom glede dnevnega reda srečanja v Maastrichtu, ki bi moral vsebovati priznanje Slovenije in Hrvaške.

Dimitrij Rupel zamišljeno sedi, v roki drži očala.

Zunanji minister Dimitrij Rupel se je udeležil mednarodnega simpozija o vlogi narodov, držav in demokracije pri gradnji nove Evrope, ki je potekal med zasedanjem Evropskega parlamenta. | Avtor Tone Stojko. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

1 / 2

Odločilni dnevi za mednarodno priznanje

V istih dneh se je predsednik vlade Lojze Peterle v Rimu udeležil Evropskega krščanskodemokratskega foruma, kjer se je srečal z italijanskim kolegom Andreottijem, madžarskim kolegom Antalom ter luksemburškim kolegom Santerjem. Sprejel ga je tudi papež Janez Pavel II., ki ga je Peterle povabil v Slovenijo. Potem je odšel v Tinje, kjer se je sestal z nekdanjim avstrijskim predsednikom Kirchschlagerjem in avstrijskim podkanclerjem Buskom, govorili so o načrtih za priznanje Slovenije.  

V tem času so od vsepovsod prihajala pozitivna sporočila/pozitivni namigi glede priznanja Slovenije.  Na predlog ameriškega senatorja Gora je bil sprejet aneks k deklaraciji o Jugoslaviji, ki je govoril o tem, da mora politika ZDA v primeru nespoštovanja premirja v Jugoslaviji temeljiti na priznanju Slovenije in Hrvaške. Nemški kancler Kohl je za francoske medije dejal, da ne bo čakal na vso Evropo, preden bo priznal Slovenijo in Hrvaško, ni pa pripravljen tega storiti sam. Nemški finančni minister in predsednik CSU Theo Waigel je na kongresu stranke pozval Evropsko skupnost, naj nemudoma prizna Slovenijo in Hrvaško.

Helmut Kohl govori pred govorniškim pultom.

Nemški kancler Kohl je dejal, da ne bo čakal na vso Evropo, preden bo priznal Slovenijo in Hrvaško, ni pa pripravljen tega storiti sam. | Avtor Lothar Schaack-Bundesarchiv/Wikimedia

Vprašanje zaupnice vladi

Vlada se je sešla za zaprtimi vrati, ministrski zbor je na seji razpravljal o zaupnici vladi. V zadnjem času je bilo kar nekaj pobud na to temo. Zbor združenega dela je na pobudo LDS na zadnjem zasedanju že sprejel sklep o glasovanju o zaupnici. Glasovanje je predlagala tudi vlada, vendar pa je predsednik skupščine zavrnil predlog, saj ni bil podan s pisno obrazložitvijo.

Na sedmi konferenci SDSS v Kopru je dr. Jože Pučnik komentiral: »Pričakujem, da bo Peterletova vlada dobila zaupnico. Če pa se to ne bo zgodilo, potem za Socialdemokratsko stranko Slovenije nima smisla podpirati koalicije, ki ni več zmožna vladati.« V splošnem je bilo vedno bolj prisotno mnenje, da bodo stranke iz koalicije DEMOS samostojno nastopile na naslednjih volitvah.

Nov sporazum o premirju na Hrvaškem

Po trinajstih podpisanih in neupoštevanih premirjih so podpisali novo premirje, ki pa tokrat poteka pod pokroviteljstvom OZN. Sporazum so podpisali predsednik Srbije Slobodan Milošević, predsednik Hrvaške Franjo Tuđman, zvezni sekretar za ljudsko obrambo general Veljko Kadijević in predstavnik OZN Cyrus Vance. Ženevski sporazum naj bi prinesel prekinitev ognja in dogovor o posredovanju mirovnih sil. Po ocenah analitikov je preobrat prinesel padec Vukovarja, od koder so v svet prišle srhljive podobe uničenja in tragedije. Hrvaška naj bi tako umaknila blokado vojašnic, JLA pa naj bi se takoj začela umikati s hrvaškega ozemlja.

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

  • Delo, 25. 11. 1991.
  • Večer, 25. 11. 1991.
  • Furlan, Boštjan, Peterle, Ožbej. Balažic, Marko. Slovenija in pika!. Ljubljana, 2016.
  • Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3., dopolnjena izdaja). Ljubljana, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30