Ustava na kocki

Poslanski klubi Liberalne stranke, Narodno-demokratske stranke, Slovenske kmečke zveze – LS in Slovenskih krščanskih demokratov so javnosti predstavili posebno izjavo ob določitvi predloga ustave. Zapisali so, da je bil predlog po dolgotrajnem iskanju soglasja določen na najslabši možen način – s preglasovanjem v ustavni komisiji. Poslanci omenjenih strank so se ves čas zavzemali stališče, da člen, ki zadeva splav in vnaša razdor, ne sodi v ustavo, češ da takšna rešitev ne bi spremenila dosedanjega zakona o urejanju rojstev. Poslanci so prepričani, da naj ustava vsebuje le tisto, o čemer vlada soglasje. Poudarili so, da se ne zavzemajo za prepoved splava, ker da prepoved ničesar ne rešuje, temveč si želijo manjšega števila splavov, kar bi bilo po njihovem mnenju mogoče doseči zlasti z ustreznimi izobraževalnimi in socialnimi programi.

Slovenski kulturniki na javni tribuni

»Slovenski kulturni zbor« je v Cankarjevem domu sklical srečanje vseh, ki jih skrbi položaj slovenske kulture. Na zboru so sodelovali dr. Janez Strehovec, Rudi Šeligo, Niko Grafenauer, Dane Zajc, dr. Andrej Capuder in drugi.

Kako iz blokade lastninske zakonodaje

Demos se je sicer 16. novembra zavezal k izvedbi referenduma glede lastninske zakonodaje, da bi s tem presekal niz blokad, vendar se je še vedno zavzemal za pot pogovorov, po kateri bi razpis referenduma postal brezpredmeten. Pri tem je bila glavna sogovornica Demokratska stranka, ki se je vladnemu predlogu najbolj zoperstavljala. Dr. Franc Zagožen je povedal, da Demos zaenkrat ne odstopa od vladnega koncepta, da pa bodo prisluhnili predlogom demokratske stranke.

Avstrija za čimprejšnje priznanje Slovenije

Kot poroča časopis Delo, so se nepričakovano vse štiri avstrijske parlamentarne stranke poenotile in predlagale vladi, da naj čim prej prizna Slovenijo in Hrvaško. Zunanji minister Alois Mock je pobudo pozdravil in predstavil možne scenarije priznanja. Dejal je, da glede na njegove pogovore z italijanskim kolegom De Michelisom, francoskim predsednikom Mitterrandom in nemškim kanclerjem Kohlom računa, da bo do priznanja prišlo v času med evropskih srečanjem v Maastrichtu in božičem. Avstrijski argumenti za čimprejšnje priznanje so spoštovanje demokratičnih odločitev Slovenije, spoštovanje načel listine KVSE, avstrijski varnostni interesi in boljše možnosti za ukrepanje varnostnega sveta OZN.

Svobodna Slovenija o papeževem obisku

Številka tednika Svobodna Slovenija, ki je izšla 5. decembra, je poročala o povabilu v Slovenijo, ki ga je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle v Rimu predal papežu Janezu Pavlu II. Obenem je tednik omenil, da bo papež Slovence obiskal že naslednje leto, saj naj bi se med drugim mudil v zamejskih Gorici, Trstu, Vidmu in Huminu.

Avtor: Lenart Rihar

Viri in literatura:

• Slovenec, 5. 12. 1991.
• Slovenec, 6. 12. 1991.
• Svobodna Slovenija, december 1991.
• Delo, 5. 12. 1991.
• Delo, 6. 12. 1991.
• Dnevnik, 6. 12. 1991.
• Večer, 6. 12. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30