Evropska skupnost naj bi tistim republikam, ki se ravnajo v skladu z načeli Pariške listine, takoj ponudila pogodbe o pridružitvi, kot jih je že podpisala s Poljsko, Madžarsko in drugimi, ter jim tako ponudila evropsko perspektivo.

Predsednik Srbske demokratske stranke v BiH Radovan Karadžić je v svojem nagovoru ob dnevu republike predlagal, da naj Jugoslavija kot prva država prizna Republiko Slovenijo, saj potem ne bi bilo ovir, da jo priznajo tudi druge države v svetu. V okviru takšnega priznanje je treba doseči sporazum, po katerem bi bila Slovenija pravni naslednik Jugoslavije, saj s tem ne bi ostala brez mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila Jugoslavija, je še dejal Karadžić.

Sanje o enotni Evropi

Celotna Evropa je v visokem pričakovanju glede zasedanja v Maastrichtu, kjer naj bi se odločalo o prihodnosti evropske celine. Balkan je pričakoval sklepe glede Jugoslavije, medtem ko je preostala Evropa predvsem trepetala glede odnosa z Veliko Britanijo. Evropska komisija in njen predsednik Delors sta govorila pred srečanjem predvsem o enotnosti Evrope in njenem enotnem nastopanju. Delors je poudarjal pomembnost nastanka nove evropske valute in tudi enotnega evropskega trga. Gospodarsko močna Nemčija je odkrito zagovarjala federativnost Evrope. Britanci so temu nasprotovali.

Spomenik Balantiču

Ves teden je bil Kamnik kulturno zaznamovan s ciklusom Balantičevih prireditev. Odkrit je bil tudi spomenik pesniku Francetu Balantiču. Zasnoval ga je akademski kipar Drago Tršar. Odprtja spomenika se je udeležil tudi minister za kulturo Andrej Capuder, ki je v svojem govoru poudaril tragičnost pesnikove smrti, ki, po besedah ministra, ni bila samo v njegovi prezgodnjosti, ampak tudi v tem, da se je znašel na "napačni strani", ki so jo določili zmagovalci. Morda bo slovesnost v Kamniku začetek politično neobremenjenega proučevanja naše literarne dediščine z obeh strani, so še zapisali v časniku Delo.

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

• Delo, 2. 12. 1991.
• Večer, 2. 12. 1991.
• Boštjan Furlan, Ožbej Peterle, Marko Balažic. Slovenija in pika!. Ljubljana, 2016.
• Janez Janša. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3., dopolnjena izdaja). Ljubljana, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30