Novice

Vlada je danes potrdila predloge novel petih davčnih zakonov: Zakona o dohodnini, Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku, Zakona o finančni upravi in Zakona o davčnem potrjevanju računov. Pri pripravi predlogov davčnih sprememb smo v luči izjemno zaostrenih in nepredvidljivih razmer iskali ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi za naslavljanje draginje ter (pre)velikim izpadom proračunskih prihodkov. Novost v primerjavi s predlogi, ki jih je vlada začela obravnavati v četrtek, je ta, da se pri t. i. »polnih« normirancih priznani normirani odhodki znižujejo nad mejo 35.000 evrov prihodkov, in ne nad 25.000 evrov.

Japonska rating agencija JCR je Sloveniji danes potrdila bonitetno oceno AA-, stabilni obeti.

V torek, 20 septembra 2022, je Republika Slovenija izvršila dodatno izdajo obveznice RS77, ki zapade 3. marca 2032, v višini 500 milijonov evrov, s čimer se je njena skupna nominalna vrednost povečala na 3,83 milijard evrov.

Republika Slovenija je 19. septembra 2022 zaključila zbiranje ponudb za odkup obveznic, denominiranih v evrih.

Republika Slovenija z bonitetno oceno A3 (stabilni obeti) (Moody’s)/AA- (stabilni obeti) (S&P)/A (stabilni obeti) (Fitch) je bankam Barclays, BNP Paribas, Erste Group in J.P. Morgan podelila mandat za organizacijo dodatne izdaje evrske obveznice z zapadlostjo marca 2032 (RS77). V kolikor bi vlagatelji izkazali zanimanje, je hkrati možna tudi dodatna izdaja evrskih obveznic, ki zapadeta februarja 2062 (RS90) in/ali marca 2081 (RS87). Dodatne izdaje bodo skladne izjemam iz Predpisa S (Regulation S) v nematerializirani imenski obliki.

Sodišče Evropske unije je danes objavilo odločitev glede Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Med drugim je presojalo o zaupnosti bančnih podatkov in o kršitvi prepovedi monetarnega financiranja države. Sodišče je v prvem delu pritrdilo veljavni rešitvi v zakonu, v drugem delu pa pobudi Banke Slovenije.

Republika Slovenija je danes objavila obvestilo o zbiranju ponudb za odkup obstoječih obveznic, izdanih v evrih, z oznako RS83 in RS66.

Minister za finance Klemen Boštjančič se je 9. in 10. septembra v Pragi udeležil neformalnega srečanja ministrov Sveta za ekonomske in finančne zadeve. Osrednje teme razprav so bile vojna v Ukrajini in njene gospodarske in finančne posledice, obdavčitev dohodkov v Evropski uniji in razprava o ekonomskem upravljanju v spremenjenih okoliščinah.

Vlada je določila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2022 s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Rebalans je nujen, ker so bile po sprejetju sprememb letošnjega proračuna lani jeseni sprejete številne dodatne obveznosti, hkrati pa so se spremenile gospodarske razmere, ki terjajo dodatne ukrepe za blaženje draginje. Proračunski prihodki so načrtovani v višini 12,54 milijarde evrov, odhodki v višini 14,58 milijarde evrov, primanjkljaj pa v višini 2,04 milijarde evrov. Primanjkljaj se s 4,4 % bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor je bil predviden ob sprejemu sprememb proračuna za leto 2022, z rebalansom znižuje na 3,6 % BDP.

Vlada je določila besedilo sprememb Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 v delu, ki se nanaša na leto 2022. S spremembami bomo zagotovili potreben obseg izdatkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno, lokalne enote sektorja država ter državni proračun. V proračunu so po sprejetju njegovih sprememb lani jeseni nastale dodatne obveznosti, prevzema pa tudi breme soočanja z energetsko krizo in draginjo.

Državni proračun je v prvih osmih mesecih po preliminarnih podatkih zabeležil približno 8,2 milijarde evrov prihodkov, kar je približno 1,2 milijarde evrov oziroma 16,7 % več kot v primerljivem obdobju lani. Odhodki so se primerjalno znižali za 892 milijonov evrov oziroma 9,4 % na približno 8,6 milijarde evrov, proračun pa je imel tako v prvih osmih mesecih okoli 342 milijonov evrov primanjkljaja.

Minister za finance Klemen Boštjančič je danes podrobneje predstavil razloge za rebalans letošnjega državnega proračuna. Prejšnja vlada in državni zbor sta po sprejetju proračuna sprejela za več kot 1 milijardo evrov dodatnih obveznosti, pri čemer je bilo v proračunu za nepredvidene namene rezerviranih približno 330 milijonov evrov. Hkrati mora nova vlada sprejemati ukrepe za blažitev draginje, kar želi za razliko od prejšnje narediti transparentno. Obveznosti, ki nastajajo, želimo financirati z znanih proračunskih postavk.

Državni zbor Republike Slovenije je 23. avgusta 2022 sprejel Zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov, ki bo v uradnem listu objavljen 31. avgusta 2022, veljati pa bo začel 1. septembra 2022. Finančna uprava Republike Slovenije je ob tej priložnosti pripravila podrobna pojasnila glede izvajanja zakona.

V petek, 19. avgusta 2022, se je iztekla javna obravnava predlogov novel štirih davčnih zakonov. Z njimi želi vlada pomagati socialno najranljivejšim v času trenutne draginje in mladim, predlagamo pa tudi administrativne poenostavitve za davčne zavezance. Prejete odzive bomo temeljito preučili, v nadaljevanju pa bomo o predlogih razpravljali tudi z Ekonomsko-socialnim svetom.

Nemška agencija Scope je v petek, 19. avgusta 2022, potrdila bonitetno oceno Slovenije A s stabilnimi obeti.

Minister za finance, Klemen Boštjančič, in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Matjaž Han, sta izdala Sklep o imenovanju in nalogah strokovne komisije za pripravo predloga kandidatov za člane nadzornega sveta SID banke, ki bo izvedla postopek pridobivanja kandidatov. Postopek poteka na podlagi obvestila SID banke o nepopolni sestavi nadzornega sveta.

Republika Slovenija je v nacionalnem Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga je Svet EU potrdil konec julija 2021, opredelila za 705 milijonov evrov posojil ukrepov za okrevanje in krepitev odpornosti po pandemiji covida-19. Za namene izvajanja teh naložb sta Evropska unija in Republika Slovenija v začetku junija 2022 sklenili posojilno pogodbo, v kateri sta določili pogoje in način izvajanja teh sredstev. Podpisana pogodba je podlaga za izplačilo povratnih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (angleško Recovery and Resilience Facility – RRF).

Državni proračun je v prvih sedmih mesecih po preliminarnih podatkih zabeležil približno 7,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 1,1 milijarde evrov oziroma 17,9 % več kot v primerljivem obdobju lani. Odhodki so se primerjalno znižali za približno 879 milijonov evrov oziroma 10,5 % na 7,5 milijarde evrov. Proračun je tako v prvih sedmih mesecih zabeležil približno 252 milijonov evrov primanjkljaja.

Na Ministrstvu za finance smo pripravili predloge novel štirih zakonov z davčnega področja in jih danes posredovali v javno objavo na portalu eDemokracija in v medresorsko obravnavo. Rok za pripombe oziroma odziv je 19. avgust 2022. Predlogi odpravljajo oziroma popravljajo nekatere ukrepe, ki so bili sprejeti v letih 2021 in 2022, naslavljajo nekatere vsebine iz Programa za delo koalicije 2022 – 2026 in draginjo ter prinašajo administrativne poenostavitve za davčne zavezance.

Objavljamo drugo izdajo prenovljene publikacije Javnofinančna gibanja, v kateri s pomočjo grafov in tabel prikazujemo zbirne podatke realiziranih javnofinančnih tokov v Republiki Sloveniji na četrtletni ravni.