Davčni prihodki so v prvih sedmih mesecih letos dosegli 6,2 milijarde evrov in so za 59 milijonov evrov višji glede na primerljivo obdobje lani. Prihodki od davka na dodano vrednost so bili glede na lani višji za 5,7 odstotka oziroma 158 milijonov evrov in so dosegli 2,9 milijarde evrov.

Prihodki iz dohodnine so znašali 884 milijonov evrov in so bili glede na lani višji za 6,3 odstotka. Rast prihodkov iz dohodnine še naprej poganja visoka zaposlenost ter pritiski na rast plač. Del prihodkov iz dohodnine, ki se zlije v državni proračun, pa je glede na primerljivo obdobje lani nekoliko nižji zaradi za 8,6 odstotka višjih sredstev, namenjenih občinam.

Davek od dohodkov pravnih oseb je v prvih sedmih mesecih znašal 843 milijonov evrov in je bil za 19,3 odstotka oziroma 202 milijona evrov nižji glede na primerljivo obdobje lani. Razlog je v tem, da so nekatera podjetja zaradi poslovnih razlogov zaprosila za zmanjšanje mesečne akontacije, kar se odraža pri plačilih akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za mesec julij.

Prihodki od trošarin so se v prvih sedmih mesecih glede na primerljivo obdobje lani okrepili. Dosegli so 950 milijonov evrov in bili za 16,5 odstotka višji glede na lani. Pobrane trošarine od energentov so bile višje za 135 milijonov evrov, kar je predvsem posledica lanskoletnega odloga plačila, letošnjega plačila zapadlih obrokov, ter višjih trošarin na motorna olja. Beležimo tudi rast prihodkov od trošarin na tobak, kar je posledica dvigov trošarin na tobačne izdelke.

Za investicije je bilo iz državnega proračuna v prvih sedmih mesecih namenjenih 641 milijonov evrov, kar je za 22,8 odstotka oziroma 119 milijonov več kot lani. Še naprej se krepijo investicije v železniško infrastrukturo, poplavno varnost, javne zdravstvene zavode in na področju socialnega varstva.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo v prvih sedmih mesecih letos iz državnega proračuna namenjenih 1,1 milijarde evrov. Za 5,4 odstotka oziroma 5 milijonov evrov so se zaradi nižjega števila nezaposlenih znižali transferji nezaposlenim. Družinski prejemki in starševska nadomestila so se zvišala za 9 odstotkov oziroma 34 milijonov evrov. Draginjski dodatek za otroke je znašal slabih 20 milijonov evrov. Za 8,9 odstotka oziroma 29 milijonov evrov so bili višji transferji za zagotavljanje socialne varnosti, med drugim je bilo za izvajanje Zakona o osebni asistenci namenjenih 14 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Energetski dodatek za najbolj ranljive je znašal dobra 2 milijona evrov.

Izdatki za subvencije se še naprej krepijo. Zanje je bilo v prvih sedmih mesecih skupaj namenjenih 522 milijonov evrov, kar je 132 milijonov evrov ali 34 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Večina subvencij, to je 479 milijonov evrov, je bila namenjenih privatnim podjetjem in zasebnikom, med drugim zaradi blaženja energetske krize.