V osmih mesecih se je v proračun steklo 62,6 odstotka načrtovanih prihodkov, medtem ko so odhodki dosegli 55,7 odstotka načrtovanih. Primanjkljaj je v osmih mesecih znašal 735 milijonov evrov.

Davčni prihodki so v osmih mesecih dosegli 7,1 milijarde evrov, kar je 106 milijonov evrov oziroma 1,5 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani. Levji delež davčnih prihodkov odpade na prilive iz davka na dodano vrednost, ti so narasli za 3,9 odstotka na 3,3 milijarde evrov.

Prihodki od trošarin so dosegli 1,1 milijarde evrov oziroma 15,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rastejo tako trošarine od energentov (zaradi lanskoletnega odloga plačila, letošnjega plačila zapadlih obrokov ter prilagajanja trošarin na motorna olja) kot tudi trošarine na tobak (zaradi dviga trošarin na tobačne izdelke).

Prihodki iz dohodnine so dosegli 1 milijardo evrov, kar je 7,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Čeprav so spremembe dohodninske zakonodaje delno oklestile te prihodke, njihovo rast poganja visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač. Sredstva, ki se iz naslova dohodnine ne zlijejo v državni proračun, ampak pripadajo občinam, pa so se v obravnavanem obdobju zvišala za 8,6 odstotka.

Od davka od dohodkov pravnih oseb pa se je v proračun steklo 968 milijonov evrov prihodkov, kar je 15,7 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju.

Iz Evropske unije smo prejeli 539 milijonov evrov, kar je 11,4 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. Razliko predstavljajo sredstva, ki jih prejmemo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Letos smo jih zaenkrat prejeli 50 milijonov evrov, v enakem lanskem obdobju pa 118 milijonov evrov.

Za investicije smo namenili 771 milijonov evrov oziroma 20,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Še naprej se krepijo investicije v železniško infrastrukturo, poplavno varnost, javne zdravstvene zavode in na področju socialnega varstva.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo letos namenili 1,3 milijarde evrov oziroma 0,7 odstotka manj kot lani. Zaradi ugodnih razmer na trgu dela so se znižali transferji nezaposlenim, medtem ko so se družinski prejemki in starševska nadomestila zvišali, med drugim zaradi izplačila draginjskega dodatka za otroke. Prav tako so narasli transferji za zagotavljanje socialne varnosti (več sredstev smo namenili za izvajanje Zakona o osebni asistenci, izplačan pa je bil tudi energetski dodatek za najbolj ranljive).

Za subvencije smo v osmih mesecih odšteli 566 milijonov evrov, kar je 40,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom smo namenili 515 milijonov evrov, predvsem zaradi pomoči gospodarstvu v luči energetske krize.