Skoči do osrednje vsebine

Slovenija oddala drugi zahtevek za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost

Potem ko se je vlada v sredo seznanila s poročilom o uresničevanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), je Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost danes Evropski komisiji posredoval drugi zahtevek za plačilo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

V drugi zahtevek za plačilo sta vključena drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva ter prvi obrok za posojila. Pristojna ministrstva ocenjujejo, da so izpolnila vseh 44 mejnikov in ciljev, ki sestavljajo drugi zahtevek za plačilo (navedeni so v tem gradivu). Končno besedo glede zadovoljivosti izpolnjevanja mejnikov in ciljev ter s tem višine plačila zahtevka bo imela Evropska komisija*.

Bruto vrednost drugega zahtevka za plačilo v tem trenutku še ni znana, saj vzporedno z oddajo zahtevka poteka tudi proces odobritve predloga spremembe NOO s strani evropskih institucij. Predlog spremembe namreč predvideva tudi izbris ali zamik izpolnitve nekaterih mejnikov oziroma ciljev v kasnejše obroke, kar je vlada že upoštevala pri pripravi drugega zahtevka za plačilo, ki ga sestavlja 44 mejnikov in ciljev. Po prvotni verziji načrta bi navedeni obroki, vključeni v drugi zahtevek za plačilo, obsegali skupaj 60 mejnikov in ciljev. Bruto vrednost plačila drugega zahtevka bo znana s spremembo izvedbenega sklepa, s katerim bo Svet Evropske unije odobril oceno Evropske komisije glede predlagane spremembe slovenskega NOO.

Izvajanje naložb in reform NOO je v polnem teku, kar dokazujejo tudi doseženi mejniki in cilji drugega zahtevka. Med drugim sta v veljavo stopila Zakon o oskrbi z električno energijo in Zakon o spodbujanju investicij, sprejeta sta Načrt razvoja širokopasovnih omrežij 2021–2025 in Strategija razvoja kapitalskega trga. Razpisana so sredstva za projekte oskrbe s pitno vodo ter projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Dokončani so bili tudi postopki izbora projektov za vlaganja v nastanitveno turistično ponudbo in projektov obnove objektov kulturne dediščine, med izbranimi sta tudi gradova v Ormožu in Črnomlju. Delodajalci s pomočjo evropskih sredstev za okrevanje in odpornost 700 mladim omogočajo zaposlitev za nedoločen čas. Napredek beležimo tudi na področju zagotavljanja javnih najemnih stanovanj za mlade, socialno ogrožene in druge marginalizirane skupine. S tem namenom so v veljavo stopile spremembe Stanovanjskega zakona, ki bodo spodbudile učinkovit in uravnotežen pristop k zagotavljanju stanovanj s prilagoditvijo višine neprofitne najemnine. Na tem področju so uspešno zaključeni številni projekti, kot so naselje Pod Pekrsko gorco v Mariboru, stanovanja v Prvačini v Novi Gorici in v Rogaški Slatini.

S podporo sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost sta se začela izvajati tudi  projekta digitalizacije avtocestnega omrežja v Sloveniji in gradnja nove Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani.

Država sredstva za izvedene projektne aktivnosti plačuje iz že pridobljenih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. Slovenija je do danes skupaj prejela 281 milijonov evrov nepovratnih sredstev (231 milijonov evrov predplačila in 50 milijonov evrov za prvi obrok), od tega je bilo končnim prejemnikov izplačanih 243 milijonov evrov. Z uspešnim zaključkom številnih razpisov za izbor projektov prehajamo v intenzivnejšo fazo izvajanja NOO in s tem izplačil končnim prejemnikom, zato se vlada nadeja čimprejšnje obravnave zahtevka s strani Evropske komisije in s tem plačil v državni proračun.

Več informacij o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost si lahko preberete na spletni strani noo.gov.si.

* Postopek ocenjevanja zahtevkov držav članic je sledeč. Evropska komisija skladno z zakonodajnim okvirjem izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost v roku dveh mesecev predhodno oceni zadovoljivosti izpolnjevanja mejnikov in ciljev na zahtevku. Če oceni, da so mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjeni, predhodno oceno predloži Ekonomsko-finančnemu odboru, čigar mnenje upošteva pri končni oceni zahtevka. Temu sledi plačilo zaprošenih sredstev. Proces ocenjevanja zahtevkov držav članic lahko traja tudi dlje, če EK v procesu preverjanja zadovoljivosti doseganja mejnikov in ciljev potrebuje dodatna pojasnila ali pričakuje dodatne aktivnosti za zadovoljivo izpolnitev mejnikov in ciljev s strani držav članic. Te imajo za to čas največ šest mesecev. Če država članica izpolni vsa pričakovanja EK, prejme celotno plačilo.