Članki

Ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije smo se tri institucije - Arhiv Republike Slovenije, Park vojaške zgodovine in Zavod Republike Slovenije za šolstvo povezale in pripravile skupen pedagoško-zgodovinski projekt, ki obeležuje eno najpomembnejših prelomnic v slovenski zgodovini.

Arhivsko gradivo predstavlja nenadomestljivo pričevanje preteklih dogodkov in je pomemben del kulturne dediščine in nacionalnega spomina. Varstvo in upravljanje tega spomina je zaupano slovenskim arhivom. V okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega elektronskega arhiva vzpostavljamo rešitve, ki nam olajšajo naše delo in omogočajo standardizacijo postopkov, pravil ter pričakovanih rezultatov.

Samostani se zdijo ostanek nekega daljnega časa, vendar je kar nekaj takšnih, ki so še kako zelo živi. V Sloveniji jih je še 42 delujočih, 14 ukinjenih, nekateri pa so izginili v pozabo.

Svoje spoštovanje do države kažemo tudi s spoštovanjem do njenih simbolov. Grb, zastava in himna Republike Slovenije, ki so določeni v naši ustavi, označujejo pripadnost naši državi.

Zdi se, da smo Slovenci v svetu pretežno prepoznani po zaslugi izjemnih športnikov in čudoviti naravi. Smo res le dežela Bojana Križaja, Petra Prevca, evropskih prvakov v košarki, planiške velikanke, blejskega otoka, čudovitega Pirana? Nikakor ne. Slovenija je dežela tisočerih talentov. Česarkoli se lotimo, pustimo pečat. Zmagujemo, prvi osvajamo vrhove, dosegamo znanstvene preboje.

8. maja 2020 je potekal že sedmi Sejem dijaških podjetij, letos kar na spletu. Na sejmu, ki je bil hkrati tudi zaključni dogodek, so člani žirije podelili nagrade in priznanja najboljšim dijaškim podjetjem.

Slovenija gradi svojo konkurenčnost s strateško usmerjenostjo v razvoj tehnoloških rešitev na nišnih področjih zelenega gospodarstva, okoljskih tehnologij, robotizacije, mobilnosti, digitalizacije, razvoja in raziskav ter kreativne industrije. Slovensko poslovno okolje temelji na načelu: zeleno, ustvarjalno in pametno. Slovenci smo motivirani, cenimo delo, ki je pomembna vrednota, v ustvarjalnosti pa vidimo vir spodbud za razvoj družbe.

Zavidanja vredna statistika Slovence uvršča v sam vrh himalajskih velesil. Na najvišjo goro sveta, Mount Everest, visoko 8848 metrov, se je do danes povzpelo 18 Slovencev po treh različnih smereh. Slovenski alpinisti se lahko pohvalijo s prvenstveno smerjo, ženskim vzponom, vzponom brez uporabe dodatnega kisika in prvim smučarskim spustom z vrha.

Kultura je ponos in jedro naše narodne identitete. Odnos Slovencev do narodne kulture je zares intenziven, zato se Slovenija ponaša z dokaj dobro razvito mrežo kulturnih institucij, organizacij in kulturnih združenj, primerljivih z večino razvitih evropskih držav. Bogato kulturno življenje se ne odvija le v največjih mestih v državi, ampak praktično v vsakem kotičku Slovenije.

Po odločitvi Vlade RS in v dogovoru s Svetim sedežem je letos na Trgu sv. Petra v Vatikanu postavljeno slovensko božično drevo, smreka iz kočevskih gozdov. Okrašena je z ročno izdelanimi slovenskimi etnografskimi okraski.

Slovenija, zelena in butična destinacija petzvezdičnih doživetij, se lahko pohvali s celo paleto laskavih na(j)zivov – najlepša, najvarnejša, najbolj hipsterska. Pet občin ima celo več postelj za turiste kot domačine, letno pa padajo rekordi obiskanosti dežele na sončni strani Alp, ki se uvršča tudi med najčistejše na svetu. Ob tem se postavlja vprašanje, kako dolgo bomo lahko še vihteli zeleno zastavo in se z njo postavljali na piedestale trajnostnih seznamov.

Poslikane panjske končnice so v zgodovini slovenskega čebelarstva in celo v zgodovini slovenske ljudske duhovne kulture nepogrešljiva sestavina. V likovni umetnosti so končnice tisto, kar so v ljudski besedni umetnosti pesmi in povedke. Posebno zgodbo o slovenski zgodovini, misli, verovanju in navadah pa pripovedujejo podobe s panjskih končnic. So svojevrsten zgodovinski zapis.

Stara trta, ki raste v Mariboru, se ponaša s starostjo več kot 400 let in je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Še danes obrodi sadove in nam daje prav posebno vino.

V začetku oktobra 2021 se bo v Dubaju v Združenih arabskih emiratih odprla svetovna razstava Expo Dubaj 2020, ki bo trajala do 31. marca 2022. Med 192 državami udeleženkami se bo s svojim paviljonom pod sloganom Slovenia - Green Smart Experience svetu predstavljala tudi Slovenija, in sicer kot trajnostna, sodobna in ustvarjalna ter v prihodnost usmerjena država.

Predstavitev dobre prakse slovenskih arhivov glede dostopnosti arhivske kulturne dediščine in inkluzivnosti na spletnem strokovnem izpopolnjevanju z delavnico v organizaciji Službe za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije.

V šestdeseta leta prejšnjega stoletja segajo začetki množične motorizacije, kar je sovpadalo z gradnjo novih cestnih odsekov in načrtovanjem prvih avtocestnih kilometrov. Povečan promet je, skupaj z drugimi razlogi, povzročal številne smrtne žrtve na cestah. Eno izmed večjih težav v tistem času so predstavljale prižgane dolge luči, ki so slepile tako voznike motornih vozil kot tudi druge udeležence v prometu. V izogib temu je bila namenjena posebna kampanja, ki je želela preprečiti takšno obnašanje voznikov in jih ozavestiti, da na cesti nismo sami in da je zato treba zasenčiti luči. Poudarek je bil predvsem na nočni vožnji.

V okviru praznovanja mednarodnega leta zdravja rastlin je Društvo za varstvo rastlin Slovenije preko spleta organiziralo seminar, na katerem je bilo predstavljeno to zanimivo in v javnosti premalo poznano področje.

Goriškega rodoljuba, skladatelja, organista in zborovodjo Lojzeta Bratuža (1902–1937) so fašisti 27. 12. 1936 po pevskem nastopu njegovega zbora v Podgori prisilili piti mešanico strojnega olja in bencina. Poldrugi mesec kasneje je umrl. Dokumentov o barbarskem napadu v Arhivu Republike Slovenije ne hranimo, pač pa naši dokumenti izpričujejo širši javnosti verjetno manj znan odziv italijanskih lokalnih oblasti na njegovo smrt. Ohranjeni dokumenti namreč pričajo o načrtih goriške kvesture za varovanje pogrebne slovesnosti, ki kažejo na velik strah italijanskih oblasti pred nemiri. Nadzorovali so tudi grob, saj so se bali razvoja Bratuževega »kulta«.

Prva »jugoslovanska« himalajska odprava (I. JAHO) je bila najdaljša slovenska odprava. Trajala je od marca do avgusta 1960, saj so njeni člani tja in nazaj potovali z ladjo. Odprave se je udeležilo sedem slovenskih alpinistov. Osvojeni so bili vrhovi Baraltoli (5720 m), Trisul II (6690 m) in Trisul III (6270 m). Arhiv v fondu Planinske zveze Slovenije hrani dokumentacijo in fotografije z odprave. V arhivaliji meseca je predstavljeno njeno potovanje in nekaj utrinkov iz vsakdanjega življenja alpinistov.

Virusi okužujejo praktično vsa živa bitja, tudi rastline. Na rastlinah lahko povzročajo velike škode, v najhujšem primeru lahko popolnoma uničijo pridelek ali celo povzročijo propad okužene rastline. Vendar virusi niso samo škodljivi. Okužujejo tudi škodljivce rastlin, npr. žuželke, in lahko bistveno znižajo njihovo razmnoževanje in razvoj ali pa jih celo popolnoma uničijo. Viruse torej lahko uporabljamo tudi za zatiranje škodljivih organizmov rastlin.