Članki

8. maja 2020 je potekal že sedmi Sejem dijaških podjetij, letos kar na spletu. Na sejmu, ki je bil hkrati tudi zaključni dogodek, so člani žirije podelili nagrade in priznanja najboljšim dijaškim podjetjem.

Slovenija gradi svojo konkurenčnost s strateško usmerjenostjo v razvoj tehnoloških rešitev na nišnih področjih zelenega gospodarstva, okoljskih tehnologij, robotizacije, mobilnosti, digitalizacije, razvoja in raziskav ter kreativne industrije. Slovensko poslovno okolje temelji na načelu: zeleno, ustvarjalno in pametno. Slovenci smo motivirani, cenimo delo, ki je pomembna vrednota, v ustvarjalnosti pa vidimo vir spodbud za razvoj družbe.

Zavidanja vredna statistika Slovence uvršča v sam vrh himalajskih velesil. Na najvišjo goro sveta, Mount Everest, visoko 8848 metrov, se je do danes povzpelo 18 Slovencev po treh različnih smereh. Slovenski alpinisti se lahko pohvalijo s prvenstveno smerjo, ženskim vzponom, vzponom brez uporabe dodatnega kisika in prvim smučarskim spustom z vrha.

Kultura je ponos in jedro naše narodne identitete. Odnos Slovencev do narodne kulture je zares intenziven, zato se Slovenija ponaša z dokaj dobro razvito mrežo kulturnih institucij, organizacij in kulturnih združenj, primerljivih z večino razvitih evropskih držav. Bogato kulturno življenje se ne odvija le v največjih mestih v državi, ampak praktično v vsakem kotičku Slovenije.

Po odločitvi Vlade RS in v dogovoru s Svetim sedežem je letos na Trgu sv. Petra v Vatikanu postavljeno slovensko božično drevo, smreka iz kočevskih gozdov. Okrašena je z ročno izdelanimi slovenskimi etnografskimi okraski.

Slovenija, zelena in butična destinacija petzvezdičnih doživetij, se lahko pohvali s celo paleto laskavih na(j)zivov – najlepša, najvarnejša, najbolj hipsterska. Pet občin ima celo več postelj za turiste kot domačine, letno pa padajo rekordi obiskanosti dežele na sončni strani Alp, ki se uvršča tudi med najčistejše na svetu. Ob tem se postavlja vprašanje, kako dolgo bomo lahko še vihteli zeleno zastavo in se z njo postavljali na piedestale trajnostnih seznamov.

Poslikane panjske končnice so v zgodovini slovenskega čebelarstva in celo v zgodovini slovenske ljudske duhovne kulture nepogrešljiva sestavina. V likovni umetnosti so končnice tisto, kar so v ljudski besedni umetnosti pesmi in povedke. Posebno zgodbo o slovenski zgodovini, misli, verovanju in navadah pa pripovedujejo podobe s panjskih končnic. So svojevrsten zgodovinski zapis.

Stara trta, ki raste v Mariboru, se ponaša s starostjo več kot 400 let in je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Še danes obrodi sadove in nam daje prav posebno vino.

V začetku oktobra 2021 se bo v Dubaju v Združenih arabskih emiratih odprla svetovna razstava Expo Dubaj 2020, ki bo trajala do 31. marca 2022. Med 192 državami udeleženkami se bo s svojim paviljonom pod sloganom Slovenia - Green Smart Experience svetu predstavljala tudi Slovenija, in sicer kot trajnostna, sodobna in ustvarjalna ter v prihodnost usmerjena država.

Slovenske ulice nosijo v sebi vrsto zanimivih zgodb, ki so se začele pisati že davno. Preživele so stoletja, vojne, suše, ostre zime, politične režime … Znova smo jih obudili s kulturnimi prireditvami, novimi pozidavami, turističnimi ogledi, zasaditvami in preučevanji. Predstavljamo le nekaj od njih.

Čokolada je ena od tistih sladkarij, ki se jim ljudje najtežje upremo. Ponavadi ima vsakdo svojo, ki mu je najljubša. Nekaterim je všeč mlečna, spet drugim čim temnejša čokolada, nekaterim samo bela ali tista s celimi lešniki, figami, marcipanom ... Kako sploh bi človek lahko nehal jesti čokolado, če pa je toliko izbire?

Intervju: Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije

Zagotovo eden najuspešnejših slovenskih izumiteljev je Peter Florjančič. Čeprav je bil letos star 100 let, je še vedno poln življenja. Ni trenutka, ko ne bi razmišljal o novem izzivu, o novem izumu. Bil je tudi športnik, pisec melodij in igralec. Živel je v Švici, Monte Carlu, Avstriji, Italiji, Nemčiji, zadnja leta pa na Bledu in v Radovljici.

Doživlja se kot ne vedno pravilno razumljenega igralca. »Umetniki razmišljamo drugače kot večina ljudi, vidimo stvari, ki jih drugi ne,« je prepričan. Tudi njegova igralska generacija se ni pretirano razumela. Biti prvak je bilo dovoljeno le enemu in vsak posameznik je stremel k temu, da bi to postal prav on. Kar je seveda vodilo v tekmovanje in konflikte. Pred Součkom je vladal Stane Sever, nato njegov kolega Polde Bibič.

Frankfurtski knjižni sejem s skoraj 300.000 obiskovalci, 7.500 razstavljavci iz 109 dežel, 4.000 dogodki in 10.000 novinarji je največji knjižni sejem na svetu. Že od leta 1988 sejem vsako leto gosti po eno državo (ali regijo) častno gostjo. Tradicionalno dolga čakalna vrsta kaže na veliko zaželenost naziva, zato smo še posebej ponosni, da se je Sloveniji uspelo uvrstiti med bodoče države častne gostje. Nosilka laskavega naziva bo leta 2022, za izvedbo pa bo odgovorna nosilka operacije, Javna agencija za knjigo RS.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki leta 2019 praznuje 100-letnico svojega delovanja, vse od 60. let deluje program Slovenščina na tujih univerzah (STU). Organizacijsko, strokovno in vsebinsko je del Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko.

Najstarejša in največja visokošolska ter znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji – Univerza v Ljubljani praznuje stoletnico obstoja. Čeprav so se njeni rektorji na začetku ves čas spopadali s težnjami po ukinitvi, je Univerza v Ljubljani obstala. Danes se uvršča med tri odstotke najboljših univerz na svetu. Prav tako se po številu raziskovalnih projektov uvršča v sam vrh univerz in raziskovalnih organizacij iz novih držav članic Evropske unije (EU 13).

Biopsihologinja Zala Slabe je prva, ki ji je uspelo dokazati povezavo med prisotnostjo nevropeptida PACAP v možganih in motnjami razpoloženja, zlasti depresijo in bipolarno motnjo.

Slovenija vsako leto gosti študente na študijskih izmenjavah in število takih študentov vsako leto raste. Ankete kažejo, da so študenti s svojim študijem in življenjem v Sloveniji zelo zadovoljni. Kot tutor za tuje študente na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem o tem dobil informacije neposredno od teh študentov.

Mateja Benedetti je v Ljubljani najprej obiskovala srednjo šolo za oblikovanje in kasneje študirala na Naravoslovnotehniški fakulteti. Po študiju v Sloveniji se je izpopolnjevala na akademiji za umetnost na Nizozemskem. Tam je spoznala tudi konceptualno oblikovanje, kar je bila ena od prelomnic v njenem ustvarjalnem procesu. Je oblikovalka in kostumografinja. Njena oblačila so unikatna in izdelana iz ekoloških materialov oziroma naravi prijazna. S svojim načinom ustvarjanja navdušuje v Sloveniji in osvaja tudi svet.