Skoči do osrednje vsebine

25. 12. 1990: Božično praznovanje plebiscitne zmage

25. december 1990 je bil prvi božični dan po dolgih desetletjih, ki so ga slovenski kristjani znova lahko praznovali v demokratični družbi.

Jaslice

Jaslice v stolnici Sv. Nikolaja v Ljubljani. | Avtor Tamino Petelinšek/STA

V Sloveniji, še zlasti po tem, ko so se v nedeljo, 23. decembra, slovenski volivci z veliko večino odločili za samostojno in neodvisno Slovenijo, je bilo med ljudmi čutiti optimizem in novo upanje. Da se je Slovenija odločila za samostojnost, se je vedelo že na plebiscitno nedeljo pozno zvečer, na božični dan pa se je izvedelo, da je za samostojnost po neuradnih podatkih glasovalo kar 88,2 odstotka vseh slovenskih volivcev. 

Izjemno obiskane polnočnice

Optimizem in veselje je bilo za božič mogoče čutiti tudi v slovenskih cerkvah, kamor so se zgrnile takšne množice, kot že dolgo ne. Cerkve so bile nabito polne. Kot pišejo slovenski časniki iz tistih časov, se marsikdo, ki je želel k polnočnici, zaradi velikega števila ljudi sploh ni mogel prebiti v notranjost cerkve. Tako je bilo v Ljubljani, kjer je v stolnici polnočno mašo vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar, pa tudi drugje po Sloveniji.

Socialist Jože Smole

Slovencem, navdušenim nad na plebiscitu izglasovano samostojnostjo, je veselje lahko malce skalil le socialist in predsednik nekdanje Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Jože Smole, ki je dan po plebiscitu, na božični večer v oddaji Studio Ljubljana dejal, da si je plebiscit mogoče razlagati na več načinov in da so po njegovem Slovenci glasovali za celovitost Jugoslavije. 

Plebiscitni odmevi v tujini

Medtem ko so Slovenci praznovali božič in se veselili plebiscitne zmage, je slovenski plebiscit šele začel odmevati v drugih delih Jugoslavije in v tujini. V Srbiji je, pričakovano, njihov glavni časnik Politika žugal Slovencem, da so naredili usodno napako in se obsodili na dolgotrajno osamitev v času, ko se Evropa politično in gospodarsko o zbližuje. Bolj naklonjeni so nam bili tuji mediji. “V nedeljo se je prvič po vojni v Evropi rodila nova država: Republika Slovenija,” je pisal italijanski Corriere della Sera. Nemški Die Welt je pisal, da so Slovenci in Hrvati tako star narod kot Nemci ali Francozi in imajo prav tako pravico do samoodločbe. Britanski Times je navajal mnenje enega od zahodnih diplomatov, da je do nedavnega mislil, da je obstoj Jugoslavije mogoč, da pa so ga zadnji dogodki prepričali o nasprotnem.

Beograjske grožnje

Da Beograd Sloveniji ne bo tako zlahka pustil oditi iz Jugoslavije, so nakazali tudi nekateri dogodki v mestu na sotočju Donave in Save. Jugoslovanska ljudska armada (JLA), ki se je videla kot branik enotne Jugoslavije in varuhinja Titove dediščine, je bila v ozadju ustanovitve stranke Zveze komunistov – gibanja za Jugoslavijo, ki se je prav 25. decembra na konferenci v Beogradu razglasila za naslednico Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ). Na konferenci je nastopil tudi admiral Stane Brovet, ki je svaril pred razbijanjem Jugoslavije. Prav tako v Beogradu je bila 25. decembra tudi seja jugoslovanske skupščine, na kateri so predstavniki Zveznega izvršnega sveta SFRJ (ZIS) po poročanju časnika Delo delegatom pojasnjevali, kaj bo zvezna vlada storila »zoper razbijanje JLA in splošnega sistema ljudske obrambe«. Ukrepi, ki jih je napovedovala zvezna vlada pod vodstvom Anteja Markovića, so bili seveda naperjeni proti Sloveniji, ki po plebiscitu ni več želela pošiljati svojih nabornikov v JLA.

Avtor: Aleš Žužek