Podobno je razmišljal tudi France Bučar, predsednik slovenskega parlamenta. Kot najvažnejšo nalogo v mesecih po izvedenem plebiscitu je poudaril sprejetje slovenske ustave in nekaterih drugih ustavnih aktov, da bi tako izglasovano sprejeto težnjo slovenskega naroda spremenili v stvarnost. Napovedal je, da se bo vzporedno s sprejemanjem ustave spreminjala tudi sestava slovenske družbe.

Tedanji obrambni minister Janez Janša pa je na novinarski konferenci na plebiscitni dan poudaril, da na obrambnem področju odločanje na plebiscitu pomeni samo nadaljevanje že začetega. Ključni problemi bodo prišli v poplebiscitnem obdobju. Opozoril pa je tudi na možno reakcijo vojaškega vrha na odločitev v Sloveniji.

Kučan dvomil v razloge za naglico pri plebiscitu

Časopis Dnevnik pa povzema izjave tedanjega predsednika Milana Kučana, ki pravi: "V plebiscit nisem dvomil, dvomil pa sem, če je pametno tako na hitro pripraviti zadevo, ki zaradi drugih razlogov ne bi bila tako prepričljiva, kot sicer mora biti."  Hkrati je dodal, da ima zaradi naglice še vedno pomisleke, in sicer zato, ker nekaterih slabosti še vedno nismo odpravili, kar nikakor, po njegovem mnenju, vendarle ne bo bistveno vplivalo na ugled, prepričljivost in kredibilnost plebiscita, tako na slovenskih tleh, kot v Jugoslaviji in tudi v svetu.

Brovet o ultradesni politični ureditvi

Povsem druga zgodba pa se je začela na predbožični večer odvijati v Beogradu, kjer je potekala ustanovna seja nove politične stranke Zveze komunistov – gibanja za Jugoslavijo, ki se je razglasila za dediča ugasle Zveze komunistov Jugoslavije. Člani so se sešli na predbožični večer, kar je bila obvezna praksa srečevanja članov komunističnih strank, predvsem v letih po vojni.

Druga značilnost je bil način volitev: 50-članski odbor in 14-članski izvršni odbor sta bila oblikovana kot zaprta lista, potrjena pa sta bila z aklamacijo. V razpravi na ustanovni seji je sodeloval tudi admiral Stane Brovet, ki je napovedal, da bo v jugoslovanskih republikah prišlo do mednacionalnih spopadov, ki naj bi jih povzročila ultradesna politična ureditev.

Prve zaostritve Zveznega izvršnega sveta SFRJ

Veljati je začel odlok Zveznega izvršnega sveta SFRJ (ZIS) glede nakupa deviz, ki so jih državljani lahko kupili za plačevanje nekaterih storitev v tujini, kot so zdravljenje, plačevanje stroškov prometnih nesreč, stroškov selitve, sodne kotizacije in stroškov pogreba.

ZIS je sprejel tudi odlok o prevzemu nekaterih zadev v zvezi z naborništvom v Sloveniji pod svojo pristojnost, konkretno je sprememba prinesla vnovično vzpostavitev vojaškega okrožja. Ustavnemu sodišču je zvezna vlada predlagala v presojo nekatere republiške zakone in predpise s tega področja.

Avtor: Jani Drnovšek