Sektor za evidence o cestah, informatiko in arhiv

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

V sektorju opravljamo naloge s področja zbiranja podatkov o državnih in občinskih cestah ter podatkov štetja prometa (podatki, dobljeni pri štetju, so podlaga za analizo prometnih gibanj, zato so nepogrešljivi pri načrtovanju). Prometne obremenitve slovenskih cest spremljamo že od leta 1954 z ročnim štetjem in samodejnimi števci.

Na področju informatike skrbimo za vzdrževanje strojne in programske opreme.

V arhivu direkcije hranimo dokumentarno gradivo, katerega precejšni del je v elektronski obliki (preslikano gradivo) in zajema stalno tekočo zbirko dokumentarnega gradiva, zbirko investicijsko-tehnične dokumentacije (projekte, študije) ter raziskovalne naloge in interne publikacije.

Področja dela

Evidence o državni cestni infrastrukturi in prometu na njej

Dejanska raba zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture

  • Matična evidenca dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture
  • Zakonodaja o evidentiranju dejanske rabe zemljišč
  • Metodologija za evidentiranje dejanske rabe javne cestne in javne železniške infrastrukture
  • Podatkovni model in izmenjevalni format za posredovanje podatkov v evidenco
  • Šifrant izmenjevalnega formata
  • Dokumenti in obrazci s primeri

Občine - kategorizacija cest in BCP evidence

  • Poziv občinam za posredovanje podatkov za leto 2019
  • Banka cestnih podatkov / Banka cestnih izdatkov (BCP/BCI)
  • Kategorizacija občinskih javnih cest
  • Tehnična podpora uporabnikom BCP programa na občinah

BCP podatki in predaja izvedenih del

  • Poročila (BCP) in projekti izvedenih del (PID)
  • BCP - evidence o cestah in obrazci
  • Seznam usposobljenih popisovalcev BCP

Arhiv DRSI in predaja projektne dokumentacije v arhiv

  • Klasifikacijski načrt za projektno dokumentacijo
  • Navodila projektantom

Izredno štetje prometa in posredovanje podatkov

  • Navodilo za posredovanje izrednih ročnih štetij
  • Obrazci za posredovanje podatkov izrednih štetij

Pregled dolžin državnih cest

IVRC KATEGORIJA CESTE Dolžina cest (km)* Priključki
AC Avtoceste 547,2 145,2
HC Hitre ceste 68,9 16,7
Skupaj DARS 616,1 161,8
G1 Glavne ceste I 344,2 2,0
G2 Glavne ceste II 455,4 5,8
Skupaj glavne ceste 799,6 7,8
R1 Regionalne ceste I 946,6 2,2
R2 Regionalne ceste II 1 393,5 10,2
R3 Regionalne ceste III 2 172,2 1,0
RT Regionalne turistične ceste 612,4 0,0
Skupaj regionalne ceste 5 124,7 13,4
Skupaj DRSI 5 580,1 19,2
Skupaj državne ceste 6 540,4 183,0
LC Lokalne ceste 11 342,5
LG Glavne mestne ceste 116,0
LZ Zbirne mestne ceste 658,9
LK Mestne (krajevne) ceste 1 201,6
Skupaj lokalne ceste 13 319,0 0
JP Javne poti 18 792,7
KJ Javne poti za kolesarje 179,0
Skupaj javne poti 18 971,6 0
Skupaj občinske ceste 32 290,7 0
Skupaj javne ceste po IVRC 38 831,1 183,0
Skupaj dolžina javnih cest 38 652,1 183,0

Državne in občinske ceste na dan 1. 7. 2020.
Upoštevan je nekatekorizirani del AC-A4, ki je že v uporabi.
* Brez priključkov in javnih poti za kolesarje (KJ).

Evropske poti (E-ceste in TEN-T ceste), ki potekajo preko Slovenije

Preko Slovenije potekajo po avtocestah in nekaterih odsekih glavnih cest naslednje E-ceste v skupni dolžini 594 km (leta 2020):

  • E57   Graz/Gradec – Maribor – Ljubljana
  • E57, E59   (Šentilj – Pesnica – Maribor – Slivnica – Dragučova)
  • E57, E70   (Zadobrova – Malence – Vič – Kozarje)
  • E59   Spielfeld/Špilje – Maribor – Zagreb
  • E61   Predor Karavanke – Ljubljana – Trieste/Trst – Rijeka/Reka
  • E61, E70   (Kozarje – Vrhnika – Logatec – Postojna – Senožeče – Gabrk – Sežana – Fernetiči)
  • E70   Trieste/Trst – Ljubljana – Zagreb
  • E652   Klagenfurt/Celovec – Ljubelj – Naklo
  • E653   Letenye/Letina – Pince – Murska Sobota – Maribor
  • E751   Rijeka/Reka – Pula – Koper – Trieste/Trst

Podobno potekajo večinoma po avtocestah TEN-T ceste TERN omrežja v skupni dolžini 599 km (leta 2020).

Podrobnejši podatki so na portalu OPSI – Odprti podatki Slovenije (Dolžine odsekov, ki pripadajo E-cestam in TEN-T cestam TERN omrežja, po občinah).

Storitvi sektorja

Naziv storitve Institucija
Naročilo preglednih kart cestnega omrežja
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Naročilo publikacije oziroma zgoščenke "Promet"
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sektor za evidence o cestah, informatiko in arhiv

Ministrstvo za infrastrukturo
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Tržaška cesta 19
1000 Ljubljana

Pregledna karta cestnega omrežja

Pregledna karta cestnega omrežja

Pregledna karta cestnega omrežja

Karta prometnih obremenitev v letu 2018

Karta prometnih obremenitev v letu 2018

Karta prometnih obremenitev v letu 2018

Zgodovina upravljanja državnih cest

  • RUC Republiška uprava za ceste (1. 1. 1990 - 31. 12. 1994)
  • DRSC Direkcija Republike Slovenije za ceste (1. 1. 1995 - 31. 12. 2014)
  • DRSI Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (od 1. 1. 2015 dalje)

Kratice in oznake cest

IVRC identifikacija vrste javne ceste (JC):

  • državne (DC): AC, HC, G1, G2, R1, R2, R3, RT
  • občinske (OC): LC, LG, LZ, LK, JP, KJ

Državne ceste (DC) do leta 1997:

  • AC avtoceste
  • MC magistralne ceste
  • RC regionalne ceste

Državne ceste (DC) od leta 1998 dalje:

  • AC avtoceste (štiri in večpasovne)
  • HC hitre ceste (tripasovne in dvopasovne)
  • G1 glavne ceste 1. reda
  • G2 glavne ceste 2. reda
  • R1 regionalne ceste 1. reda
  • R2 regionalne ceste 2. reda
  • R3 regionalne ceste 3. reda
  • RT regionalne turistične ceste

Občinske ceste (OC):

  • LC lokalne ceste
  • LG glavne mestne ceste
  • LZ zbirne mestne ceste
  • LK mestne (krajevne) ceste
  • JP javne poti
  • KJ javne poti za kolesarje

Tipi odsekov od leta 1990 dalje:

  • A odsek s fizično ločenimi voznimi pasovi - desni odsek
  • C odcep (neuporabljeno)
  • D dodatni odsek ceste - počivališče, kamionska cesta
  • O običajni odsekP priključek, razcep
  • R razcep (neuporabljeno)
  • V odsek s fizično ločenimi voznimi pasovi - levi odsek

Število občin v obdobju

  • 62    od 16. 4. 1990 do 31. 12. 1994
  • 147  od   1. 1. 1995 do 31. 12. 1998
  • 192  od   1. 1. 1999 do 14. 6. 2002
  • 193  od 15. 6. 2002 do 31. 12. 2006
  • 210  od   1. 1. 2007 do 30. 6. 2011
  • 211  od   1. 7. 2011 do 31. 12. 2013
  • 212  od   1. 1. 2014 dalje

Definicije in splošni pojmi

Dolžina državnih cest je vsota dolžin odsekov, ki jim pripadajo, glede na tip odseka. V dolžino cest brez priključkov se vštevajo odseki tipa A in O. Dolžina cest s priključki pa obsega odseke tipa A, C, O in P. Drugih tipov odsekov (V, D in R) se v dolžino cest ne všteva.

Dolžina občinskih cest je vsota dolžin lokalnih cest (LK), glavnih mestnih cest (LG), zbirnih mestnih cest (LZ), mestnih (krajevnih) cest (LK) in javnih poti (JP) v občini. Javnih poti za kolesarje (KJ) se v dolžino cest ne všteva.

Štetje prometa (ang. Traffic count, nem. Verkehrszählung) je način ugotavljanja števila in vrste vozil (ev. osnih obremenitev), ki prevozijo izbrani prerez ceste v določenem času (Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 06.511).

Prometna obremenitev (ang. Traffic loading, nem. Verkehrsbelastung) je obremenitev, izražena s številom vozil (PLDP) ali številom prehodov nazivne osne obremenitve (NOO 100 kN), ki bo prečilo izbrani prerez ceste v izbrani dobi trajanja (Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 06.511).

Povprečni letni dnevni promet (PLDP) (ang. Annual average daily traffic, nem. Durchschnittlicher täglicher Verkehr) je na osnovi podatkov štetij prometa izvrednoteno povprečno dnevno število motornih vozil, ki je v določenem letu prevozilo izbrani prerez vozišča (Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 06.511).

Prometno delo (imenovano tudi prometni volumen, ang. Traffic volume) je izraženo s prevoženimi kilometri, ki jih naredijo vozila na danem prometnem omrežju v določenem časovnem obdobju na kilometer prometnega omrežja. Merska enota je število vozil na kilometer na časovno enoto oz. vozni kilometer na časovno enoto.