Odnosi Slovenija - Nizozemska

Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve

Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino. V državah ali delih držav, za katere je ministrstvo izdalo priporočilo visoke oziroma najvišje stopnje previdnosti (oranžno, rdeče ali črno opozorilo) je lahko nudenje konzularne pomoči državljanom omejeno, oteženo ali onemogočeno. Državljani s potovanjem na ta območja prevzemajo tudi večjo odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale zaradi nezmožnosti nudenja konzularne pomoči.

Kraljevina Nizozemska je Slovenijo kot samostojno državo priznala 24. januarja 1992. Istega dne sta državi navezali diplomatske odnose. Slovenija je veleposlaništvo v Haagu odprla leta 1999. Državi vzdržujeta odlične prijateljske odnose, tako bilateralno kot tudi v okviru sodelovanja Slovenije z Beneluksom ter znotraj Evropske unije, NATO in drugih mednarodnih in regionalnih organizacij. Dobre odnose zaznamujejo tudi redni medsebojni obiski na visoki politični ravni.

Novice

RSS
Vse novice

Gospodarsko sodelovanje

Nizozemska je ena naših pomembnejših gospodarskih partneric, tako na področju trgovine kot neposrednih investicij. Uvršča se tudi med pomembnejše slovenske turistične partnerice. Tako po številu prihodov turistov kot realiziranih nočitev se Nizozemska redno uvršča med naših šest najpomembnejših trgov.

Vse potrebne informacije o gospodarskem sodelovanju in poslovnih priložnostih na Nizozemskem najdete na spletni strani Izvozno okno.

Kulturno sodelovanje

Povezave med Slovenijo in Nizozemsko na kulturnem področju kljub oddaljenosti obstajajo že vrsto let. Slovenski filmi redno gostujejo na nizozemskih filmskih festivalih, pogosti so tudi nastopi slovenskih glasbenikov in literatov. Manj znano dejstvo je, da je arhitekt Jožef Plečnik svojo diplomsko nalogo napisal na temo ureditve letovišča Kurhaus v Scheveningu, današnjem delu mesta Haag. Na Nizozemskem je več let preživel tudi slovenski impresionist Matija Jama. Slovenski študentje glasbe in drugih zvrsti umetnosti pogosto študirajo na univerzah v Amsterdamu, Rotterdamu in drugih večjih nizozemskih mestih.

Več o promociji slovenske kulture v državi izveste na portalu Culture.si. Na voljo vam je tudi koledar kulturnih dogodkov slovenskih umetnikov v državi.

Mednarodne pogodbe in drugi akti med državama

Mednarodne pogodbe in druge akte najdete na spletni strani Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije.

Povezane teme

  • Slovenci v Evropi

    Slovence lahko najdemo po vsej Evropi. Veliko se jih je iz domovine izselilo po drugi svetovni vojni, največ v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi boljših gospodarskih možnosti, preseljevanju pa smo priče tudi danes. Največ Slovencev v Evropi živi v Nemčiji.

Dopolnilni pouk po posameznih državah

V številnih državah je organiziran tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika, katerega cilji so ohranjanje in razvijanje slovenščine pri Slovencih po svetu, krepitev njihove slovenske identitete, pripadnosti slovenskemu narodu in stikov z matično domovino.

Več o dopolnilnem pouku slovenskega jezika

Na vrh strani