GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Nemčija

V Nemčiji danes po neuradnih podatkih živi približno 50 tisoč Slovencev. Dobra polovica jih živi na jugu države v zveznih deželah Bavarska in Baden-Würtenberg, druga polovica pa na območju ostalih 14 zveznih dežel, največ predvsem v Severnem Porenju-Vestfaliji, Hessnu oz. širši okolici Frankfurta, Berlinu, nekaj tudi v okolici Hannovra in Hamburga, sicer pa so razseljeni po vsej Nemčiji.

Ohranjanje slovenskega jezika in kulture

Danes v Nemčiji deluje 23 slovenskih društev (18 na jugu in 5 na severu). Le-ta predstavljajo eno izmed najpomembnejših oblik organiziranega druženja Slovencev v Nemčiji ter delujejo predvsem na področju ohranjanja slovenskega jezika in kulture. Prvo slovensko društvo v Nemčiji je bilo "Slovensko pevsko društvo Ilirija" iz Essna, ki je bilo ustanovljeno že leta 1898.

Pomemben dejavnik ohranjanja slovenskega jezika in kulture so vse od prvega vala priseljevanja Slovencev v Nemčijo slovenske katoliške misije oziroma nemški duhovniki, ki so izvajali bogoslužje v slovenskem jeziku v času prvega vala priseljevanja Slovencev v Nemčijo. Trenutno deluje v Nemčiji sedem stalnih katoliških misij: Berlin, Frankfurt, Mannheim, Stuttgart, Augsburg, Ulm, München.

Zelo pomemben element ohranjanja slovenstva je tudi izvajanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki ga financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pouk poteka za otroke in odrasle, in sicer v Baden-Württembergu, na Bavarskem, v Severnem Porenju-Vestfaliji, Hessnu in Berlinu. Poleg učenja jezika se udeleženci dopolnilnega pouka srečujejo z različnimi vidiki slovenstva, spoznavajo zgodovinske, geografske, sociološke, etnološke in etnografske prvine, ki so oblikovale narod in prispevale k njegovi celoviti podobi. Prva slovenska šola sega v leto 1976, ko je v Hilden pripotovala prva slovenska učiteljica.

Po letu 2010 ponovno se opaža večje priseljevanje Slovencev v Nemčijo, predvsem mladih. Ti za svoje povezovanje v največji meri uporabljajo sodobne poti povezovanja, kot je npr. Facebook.

Francija

V Franciji živi po približnih ocenah okoli 20 tisoč Slovencev oziroma oseb slovenskega porekla. Gre za ekonomske izseljence, pretežno iz časa pred II. svetovno vojno, deloma tudi ekonomske migrante iz 60. in 70. let. Naseljeni so pretežno na območju vzhodne Francije (Merlebach, Aumetz), kjer so tudi najbolj dejavni. Večje skupnosti Slovencev so še v Parizu, Nici, Marseillesu in drugod.

V Franciji deluje več slovenskih društev in štiri katoliške misije. V sodelovanju s slovenskim Ministrstvom za izobraževanje poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture.

Velika Britanija

Po približni oceni živi v Veliki Britaniji okrog 5 tisoč slovenskih rojakov, predvsem v Londonu in okolici, Birminghamu, Aberdarey-u, Leedsu, Bedfordu, Derbyju in Rochdale-u.

V Londonu deluje Britansko slovensko društvo – British Slovene Society. V društvo se poleg Slovencev vključujejo tudi angleški prijatelji Slovenije in štejejo sedaj okoli 250 članov. Društvo je aktivno predvsem na kulturnem področju. V Londonu že več kot 25 let deluje tudi Slovenska katoliška misija. Misija skrbi za Slovenski dom v Londonu in je dejavna na področju pastorale. Relativno nova so slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, Slovenska otroška igralna skupina in dopolnilni pouk slovenščine.

V Veliki Britaniji študira veliko slovenskih študentov, ki so združujejo v različne povezave. Že nekaj let obstaja društvo Slovenskih študentov na univerzi v Cambridge-u. Mlajša generacija Slovencev v Veliki Britaniji se poslužuje razpoložljivih socialnih medijev za medsebojno povezovanje in pomoč.

Švedska

Na Švedskem živi večje število Slovencev, ki so pretežno že švedski državljani. Odrašča že tretja generacija, ki v glavnem še razume slovenski jezik, del pa ga tudi aktivno obvlada. Po približnih ocenah šteje slovenska skupnost od 3 do 5,5 tisoč oseb, po nekaterih celo do 7 tisoč. Večina se je zaradi ekonomskih razmer priselila v drugi polovici šestdesetih let, nekaj je bilo tudi mladih intelektualcev. Prvo priseljevanje je potekalo že v 50. letih iz političnih razlogov. Priseljevanje je potekalo do leta 1972/73, ko je Švedska omejila imigracije. Danes največ Slovencev živi na jugozahodu Švedske v Göteborgu in v Malmöju. V Stockholmu in njegovi širši okolici živi približno 400 naših rojakov, pretežno v mešanih zakonih, nekaj jih je tudi v Uppsali. V zadnjih letih se število Slovencev, predvsem zaradi priseljevanja mlajših Slovencev, ki prihajajo na Švedsko zaradi dela in študija, povečuje.

Na Švedskem deluje devet slovenskih društev, ki so združena v Slovensko zvezo na Švedskem. Slovenska katoliška misija s sedežem v Göteborgu na Švedskem deluje že od leta 1962.

Belgija

Slovenska skupnost v Belgiji šteje približno 4 tisoč oseb. Največ Slovencev se je priselilo v Belgijo v letih 1923-1929, ko je bilo v pokrajini Limburg odprtih več rudnikov, ki so zagotavljali možnost zaposlitve. Največ Slovencev se je v Belgijo preselilo iz Benečije (Italije), iz slovenskih rudarskih mest ter iz Avstrije. Izseljenska društva so igrala povezovalno in humanitarno vlogo, nekatera pa so tudi izvajala učenje slovenščine, gledališke predstave in družabna srečanja. Danes živi večina Slovencev oz. oseb slovenskega porekla v rudarski pokrajini Limburg (Maasmechelen, Genk), kjer so tudi najbolje povezani med seboj.

Čedalje močnejša postaja tudi slovenska skupnost v Bruslju, ki jo sestavljajo uslužbenci evropskih institucij, slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev in drugih slovenskih predstavništev v Bruslju ter njihove družine. Po zadnjih ocenah je tovrstnih Slovencev v Bruslju okoli tisoč. V Bruslju deluje tudi Slovenska katoliška misija, ki pokriva celotno Belgijo, ter tudi Luksemburg, Nizozemsko in del Francije. Misija izdaja tudi svoje glasilo. Glasila izdaja tudi nekaj društev.

Švica

V Švici živi razpršeno okoli 14 tisoč Slovencev, večina v vzhodnem, nemško govorečem delu Švice (kantoni Zürich, St.Gallen, Aarau in Thurgau). Pretežen delež se jih je preselil v zadnjih letih. V največji meri gre za mlajše osebe z visoko izobrazbo, ki se za selitev v Švico odločajo iz ekonomskih razlogov.

Največ rojakov živi v industrijskih središčih (Zürich, Winterthur, Schaffhausen, Basel, Ženeva). Poleg industrijskih delavcev je v Švici tudi več izobražencev, zlasti zdravnikov in inženirjev. Dejavni so v sedmih slovenskih društvih, združenjih in skupnostih (prosvetnih, kulturnih, športnih). Društva so povezana v Skupni koordinacijski odbor slovenskih društev iz Švice, Lihtenštajna in Predarlskega (Vorarlberg), ki usklajuje razpored večjih prireditev in načrtuje medsebojno sodelovanje (v koordinacijo je vključeno tudi društvo iz Lihtenštajna ter dve društvi in folklorna skupina iz Predarlskega).

Na območju Švice, Lihtenštajna in Predarlskega poteka tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika.

Srbija

Po zadnjem popisu prebivalstva v Srbiji iz leta 2011 se je za Slovence opredelilo 4.033 oseb, (to predstavlja več kot 20 % upad glede na prejšnji popis iz leta 2002). Ocenjuje se, da v Srbiji živi do 10 tisoč oseb slovenskega porekla.

Slovenci v Srbiji so organizirani v petnajstih slovenskih kulturnih društvih. Društva so se formirala od druge polovice 90. let prejšnjega stoletja. Nekatera so malo aktivna, večinoma pa so široko prepoznavna po svojem aktivnem kulturnem in družabnem delovanju. Slovenska narodna skupnost v Srbiji je v skladu s srbsko zakonodajo svoj Nacionalni svet formirala junija 2010.

Slovenski dopolnilni pouk letno obiskuje preko 200 otrok in odraslih udeležencev. Poučujeta dve profesionalni učiteljici, napoteni v Srbijo s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, ki že od leta 2000 organizira slovenski dopolnilni pouk za Slovence in njihove potomce v Srbiji.

Bosna in Hercegovina

Na popisu leta 2013 se je za Slovence opredelilo 937 oseb, od tega 398 v Federaciji BiH, 530 v Republiki Srbski in 9 v distriktu Brčko. Po popisu prebivalstva iz leta 1991 se je 2.190 prebivalcev opredelilo za Slovence. V dobrih dveh desetletjih je torej viden precejšen padec. Po neuradnih ocenah v BiH živi do 5 tisoč slovenskih izseljencev in njihovih potomcev.

V BiH v tem trenutku deluje 8 slovenskih društev. Leta 2010 je bila ustanovljena Zveza slovenskih društev v Bosni in Hercegovini »Evropa zdaj«. V zvezo, ki je bila registrirana na istem naslovu kot sarajevsko društvo Cankar, so vključena vsa v BiH delujoča slovenska društva (z izjemo Slovenske skupnosti Sarajevo). Zasnovana je tako, da društva ohranjajo svojo programsko in finančno avtonomnost, medtem ko se skupni projekti prenesejo na Zvezo, ki služi tudi kot forum za nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja.

Dopolnilni pouk slovenskega jezika se izvaja v Banja Luki, Prijedorju, Doboju, Slatini, Sarajevu, Kakanju, Zenici in v Tuzli.

Druge države

Slovenska skupnost v Luksemburgu obsega okrog 700 oseb, večinoma (preko 80%) zaposlenih v evropskih ustanovah. Srečujejo se večinoma na neformalnih prijateljskih druženjih. Poleg tega v Luksemburgu delujeta še dve društvi, poslovni klub in dopolnilni pouk slovenščine.

Po neuradnih ocenah šteje slovenska skupnost na Nizozemskem okrog tisoč oseb. V velikem številu primerov se je začasno izseljenstvo spremenilo v trajno. Na Nizozemskem delujejo tri "društva", kjer se združujejo Slovenci in njihovi potomci. Slovenci v Limburgu se mesečno zbirajo pri maši v Heerlenu, Slovenci v Randstadu pa v Rijswijku blizu Haaga. V Haagu, Amsterdamu in Rijswijku potekajo urice slovenščine za otroke.

 

Po oceni živi na Irskem preko 250 Slovencev. Slovenska skupnost na Irskem do leta 2013 ni bila tradicionalno organizirana po načinu društev, ampak so delovali slovenski državljani bolj kot »individualisti«, predvsem kot predstavniki podjetij in študenti. Leta 2013 je bilo v Dublinu ustanovljeno Slovensko-irsko društva Detelca. V zadnjih letih je opazen trend povečevanja števila Slovencev na Irskem.

 

V Kneževini Lihtenštajn živi približno 60 Slovencev, ki so organizirani v Društvu Slovencev v Kneževini Liechtenstein, ki šteje 36 članov. Polovica je Slovencev, ostali so njihovi partnerji.

 

V Češki republiki živi okrog 350 slovenskih državljanov. Slovensko skupnost v Češki republiki je možno razdeliti v več skupin. Obstaja manjša skupina potomcev Slovencev, ki so se na ozemlju današnje Češke naseljevali v času skupne države (zlasti Avstro-Ogrske monarhije) ter med prvo svetovno vojno in po njej. Nekaj Slovencev se je sem preselilo med drugo svetovno vojno oziroma neposredno po njej. Več stikov je zaznati po koncu hladne vojne, ko so slovenska podjetja začela tu odpirati podružnice, kar je s seboj potegnilo tudi napotitve vodstvenega kadra. Nekaj teh Slovencev je tu ostalo. Posebna skupina so študenti, ki študirajo zlasti na umetniških akademijah (film, lutkarstvo, fotografija), v zadnjem času pa čedalje bolj tudi na drugih smereh. Omeniti velja tudi pojav pogostejšega zaposlovanja mladih Slovencev v čeških podjetjih oz. v mednarodnih podjetjih s sedežem na Češkem. Na Češkem delujeta dve slovenski društvi, Češko – slovensko društvo s sedežem v Brnu in Društvo Jože Plečnik v Pragi.

 

Na Poljskem živi okoli 250 slovenskih državljanov, živečih na celotnem območju Poljske. V veliki večini gre za predstavnike slovenskih ali drugih podjetij. Slovenci doslej na Poljskem niso bili  organizirani, nekateri so delovali v okviru Poljsko - slovenskega društva prijateljstva, ustanovljenega leta 1995. Leta 2007 so na Poljskem živeči Slovenci registrirali poljsko slovensko društvo Triglav - Rysy.

 

Na Malti stalno živi približno 90 Slovencev. Večinoma gre za mlajše osebe brez družin, ki so si na Malti uredile zaposlitev ali pa opravljajo podjetniško dejavnost. Nekaj je tudi mešanih parov. Leta 2017 je bilo ustanovljeno društvo Slovencev na Malti, poimenovano “Vitez”.

 

Na Cipru živi približno sto Slovencev, struktura je podobna kot na Malti. Nimajo svojega združenja, čeprav se pojavljajo želje po organiziranju pouka slovenščine idr.

 

Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve RS iz avgusta 2018 živi v Makedoniji 1.247 slovenskih državljanov. Slovenci v Makedoniji so organizirani v tri društva: v Skopju Slovensko združenje »France Prešeren« in Nevladna organizacija za mednarodno sodelovanje »Slovenski center«, v Bitoli pa Slovensko društvo »Triglav«. V sodelovanju s slovenskim Ministrstvom za izobraževanje deluje dopolnilni pouk slovenskega jezika v Skopju in Bitoli.

 

Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve RS iz avgusta 2018 živi v Črni gori 598 slovenskih državljanov. Slovenci v Črni gori v glavnem prebivajo v centralnem delu države in v severozahodnih primorskih mestih, manj pa na severovzhodu in jugu. Največ jih živi v glavnem mestu Podgorici, sledijo Tivat, Herceg Novi, Kotor, Bar, Nikšić in Budva. Leta 2010 je bilo ustanovljeno Društvo Slovencev »Vida Matjan«.