Nemčija

V Nemčiji danes po neuradnih podatkih živi približno 50.000 Slovencev. Dobra polovica jih živi na jugu države v zveznih deželah Bavarska in Baden-Würtenberg, druga polovica pa na območju preostalih 14 zveznih dežel, največ predvsem v Severnem Porenju - Vestfaliji, Hessnu oziroma širši okolici Frankfurta, Berlinu, nekaj tudi v okolici Hannovra in Hamburga, sicer pa so razseljeni po vsej Nemčiji.

Danes v Nemčiji deluje 23 slovenskih društev (18 na jugu in pet na severu), ki so ena izmed najpomembnejših oblik organiziranega druženja Slovencev v Nemčiji ter predvsem skrbijo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Prvo slovensko društvo v Nemčiji je bilo Slovensko pevsko društvo Ilirija v Essnu, ki je bilo ustanovljeno že leta 1898.

Pomemben dejavnik ohranjanja slovenskega jezika in kulture so vse od prvega vala priseljevanja Slovencev v Nemčijo slovenske katoliške misije oziroma nemški duhovniki, ki so izvajali bogoslužje v slovenskem jeziku v času prvega vala priseljevanja Slovencev v Nemčijo. Trenutno deluje v tej državi sedem stalnih katoliških misij: Berlin, Frankfurt, Mannheim, Stuttgart, Augsburg, Ulm, München.

Zelo pomembna prvina ohranjanja slovenstva je dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pouk poteka za otroke in odrasle, in sicer v Baden-Württembergu, na Bavarskem, v Severnem Porenju - Vestfaliji, Hessnu in Berlinu. Poleg učenja jezika se udeleženci dopolnilnega pouka ukvarjajo z različnimi vidiki slovenstva ter spoznavajo zgodovinske, zemljepisne, sociološke, etnološke in etnografske prvine, ki so oblikovale narod in prispevale k njegovi celoviti podobi. Prva slovenska šola sega v leto 1976, ko je v Hilden pripotovala prva slovenska učiteljica.

Po letu 2010 se znova se opaža večje priseljevanje Slovencev v Nemčijo, predvsem mladih. Ti za svoje povezovanje največ uporabljajo sodobne poti povezovanja, kot je na primer Facebook.

Francija

V Franciji živi po ocenah približno 20.000 Slovencev oziroma ljudi slovenskega rodu. To so ekonomski migranti pretežno iz časa pred drugo svetovno vojno, deloma tudi iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Naseljeni so pretežno na območju vzhodne Francije (Merlebach, Aumetz), kjer so tudi najbolj dejavni. Večje skupnosti Slovencev so še v Parizu, Nici, Marseillu in drugje.

V Franciji deluje več slovenskih društev in štiri katoliške misije. V sodelovanju s slovenskim ministrstvom za izobraževanje poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture.

Velika Britanija

Po približni oceni živi v Veliki Britaniji okrog 5000 slovenskih rojakov, predvsem v Londonu in okolici, Birminghamu, Aberdaru, Leedsu, Bedfordu, Derbyju in Rochdaleu.

V Londonu deluje Britansko-slovensko društvo (British Slovene Society). V društvo s približno 250 člani se poleg Slovencev vključujejo tudi angleški prijatelji Slovenije. Društvo deluje predvsem na kulturnem področju. V Londonu že več kot 25 let deluje tudi Slovenska katoliška misija. Misija skrbi za Slovenski dom v Londonu in je dejavna na področju pastorale. Dokaj novi so slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, Slovenska otroška igralna skupina in dopolnilni pouk slovenščine.

V Veliki Britaniji študira veliko slovenskih študentov, ki se združujejo v različne povezave. Že nekaj let obstaja društvo slovenskih študentov na univerzi v Cambridgeu. Mlajša generacija Slovencev v Veliki Britaniji uporablja za medsebojno povezovanje in pomoč družbena omrežja.

Slovenci živeči v Angliji in Sloveniji urejajo tudi slovenski spletni časopis Slovenci v Angliji. Ustanovljen je bil z namenom informiranja Slovencev v Angliji in ohranjanju njihovega stika z matično domovino.

Švedska

Na Švedskem živi večje število Slovencev, ki so pretežno že švedski državljani. Odrašča že tretja generacija, ki v glavnem še razume slovenski jezik, del pa ga tudi aktivno obvlada. Po približnih ocenah šteje slovenska skupnost od 3000 do 5500 tisoč pripadnikov, po nekaterih celo do 7000. Večina se je zaradi gospodarskih razmer priselila v drugi polovici šestdesetih let, nekaj je bilo tudi mladih intelektualcev. Prvo priseljevanje je potekalo že v petdesetih letih iz političnih razlogov. Priseljevanje je potekalo do leta 1972/73, ko je Švedska omejila priseljevanje. Danes največ Slovencev živi na jugozahodu Švedske, v Göteborgu in Malmöju. V Stockholmu in njegovi širši okolici živi približno 400 naših rojakov, pretežno v mešanih zakonih, nekaj jih je tudi v Uppsali. V zadnjih letih se število Slovencev, predvsem zaradi priseljevanja mlajših Slovencev, ki prihajajo na Švedsko zaradi dela in študija, povečuje.

Na Švedskem deluje devet slovenskih društev, ki so združena v Slovensko zvezo na Švedskem. Slovenska katoliška misija s sedežem v Göteborgu na Švedskem deluje že od leta 1962.

Belgija

Slovenska skupnost v Belgiji šteje približno 4000  pripadnikov. Največ Slovencev se je priselilo v to državo v letih 1923–1929, ko je v pokrajini Limburg začelo obratovati več rudnikov, ki so zagotavljali možnost zaposlitve. Največ Slovencev se je priselilo iz Benečije (Italije), slovenskih rudarskih mest in Avstrije. Izseljenska društva so igrala povezovalno in humanitarno vlogo, nekatera pa so izvajala tudi učenje slovenščine ter pripravljala gledališke predstave in družabna srečanja. Danes živi večina Slovencev oziroma oseb slovenskega rodu v rudarski pokrajini Limburg (Maasmechelen, Genk), kjer so tudi najbolj povezani med seboj.

Čedalje močnejša postaja slovenska skupnost v Bruslju, ki jo sestavljajo uslužbenci evropskih institucij, slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev in drugih slovenskih predstavništev v Bruslju ter njihove družine. Po zadnjih ocenah je teh Slovencev v Bruslju okoli tisoč. V Bruslju deluje tudi Slovenska katoliška misija, ki pokriva celotno Belgijo, Luksemburg, Nizozemsko in del Francije. Misija izdaja tudi svoje glasilo. Glasila izdaja tudi nekaj društev.

Švica

V Švici živi razpršeno približno 14.000 Slovencev, večina v vzhodnem, nemško govorečem delu Švice (kantoni Zürich, St. Gallen, Aargau in Thurgau). Pretežni delež se jih je preselil v zadnjih letih. Največkrat so to mlajši ljudje z visoko izobrazbo, ki se za selitev v Švico odločajo iz gospodarskih razlogov.

Največ rojakov živi v industrijskih središčih (Zürich, Winterthur, Schaffhausen, Basel, Ženeva). Poleg industrijskih delavcev je v Švici tudi več izobražencev, zlasti zdravnikov in inženirjev. Dejavni so v sedmih slovenskih društvih, združenjih in skupnostih (prosvetnih, kulturnih, športnih). Društva so povezana v Skupni koordinacijski odbor slovenskih društev iz Švice, Lihtenštajna in Predarlskega (Vorarlberg), ki usklajuje razpored večjih prireditev in načrtuje medsebojno sodelovanje (v koordinacijo so vključeni tudi društvo iz Lihtenštajna ter dve društvi in folklorna skupina s Predarlskega).

Na območjih Švice, Lihtenštajna in Predarlskega poteka tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika.

Srbija

Po zadnjem popisu prebivalstva v Srbiji leta 2011 se je za Slovence opredelilo 4033 ljudi (to je več kot 20-odstotni upad glede na prejšnji popis iz leta 2002). Ocenjuje se, da v Srbiji živi do 10.000 ljudi slovenskega rodu.

Slovenci v Srbiji so organizirani v petnajstih slovenskih kulturnih društvih. Društva so se ustanavljala od druge polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja. Nekatera so malo dejavna, večinoma pa so široko prepoznavna po svojem kulturnem in družabnem delovanju. Slovenska narodna skupnost v Srbiji je v skladu s srbsko zakonodajo svoj Nacionalni svet ustanovila junija 2010.

Slovenski dopolnilni pouk obiskuje več kot 200 otrok in odraslih udeležencev. Poučujeta dve profesionalni učiteljici. V Srbijo ju je napotilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, ki že od leta 2000 organizira slovenski dopolnilni pouk za Slovence in njihove potomce v Srbiji.

Bosna in Hercegovina

Ob popisu leta 2013 se je v Bosni in Hercegovini za Slovence opredelilo 937 ljudi, od tega 398 v Federaciji Bosne in Hercegovine (BiH), 530 v Republiki Srbski in devet v distriktu Brčko. Po popisu prebivalstva leta 1991 se je 2190 prebivalcev opredelilo za Slovence. V dobrih dveh desetletjih je torej viden precejšen upad. Po neuradnih ocenah v BiH živi do 5000 slovenskih izseljencev in njihovih potomcev.

V BiH v tem trenutku deluje osem slovenskih društev. Leta 2010 je bila ustanovljena Zveza slovenskih društev v Bosni in Hercegovini »Evropa zdaj«. V zvezo, ki je bila registrirana na istem sarajevskem naslovu kot Slovensko kulturno društvo Cankar, so vključena vsa v BiH delujoča slovenska društva (z izjemo Slovenske skupnosti Sarajevo). Zasnovana je tako, da društva ohranjajo svojo programsko in finančno avtonomnost, medtem ko se skupni projekti prenesejo na Zvezo, ki služi tudi kot forum za nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja.

Dopolnilni pouk slovenskega jezika se izvaja v Banjaluki, Prijedoru, Doboju, Slatini, Sarajevu, Kakanju, Zenici in Tuzli.

Druge države

Slovenska skupnost v Luksemburgu obsega okrog 700 ljudi, več kot  80 odstotkov jih je zaposlenih v evropskih ustanovah. Srečujejo se večinoma na neformalnih prijateljskih druženjih. Poleg tega v Luksemburgu delujejo še dve društvi in poslovni klub ter poteka dopolnilni pouk slovenščine.

Po neuradnih ocenah šteje slovenska skupnost na Nizozemskem okrog tisoč ljudi. V velikem številu primerov se je začasno izseljenstvo spremenilo v trajno. V tej državi delujejo tri društva, v katerih se združujejo Slovenci in njihovi potomci. Slovenci v Limburgu se enkrat na mesec zbirajo pri maši v Heerlenu, Slovenci v Randstadu pa v Rijswijku blizu Haaga. V Haagu, Amsterdamu in Rijswijku potekajo urice slovenščine za otroke.

Po oceni živi na Irskem okoli 1.000 Slovenk in Slovencev. K temu je potrebno dodati še okoli 50 študentov, ki so prišli na Irsko bodisi na izmenjavo ali pa na podiplomski študij. Opazen je trend priseljevanja Slovencev na Irsko. Republika Slovenija, je decembra 2021 v Dublinu ponovno odprla veleposlaništvo na Irskem.

V Kneževini Lihtenštajn živi približno 60 Slovencev, organizirani so v Društvu Slovencev v Kneževini Liechtenstein, ki šteje 36 članov. Polovica je Slovencev, preostali so njihovi partnerji.

V Češki republiki živi okrog 350 slovenskih državljanov. Slovensko skupnost v tej državi je mogoče razdeliti na več skupin. Obstaja manjša skupina potomcev Slovencev, ki so se na ozemlju današnje Češke naselili v času skupne države,  Avstro-ogrske monarhije, ter med prvo svetovno vojno in po njej. Nekaj Slovencev se je sem preselilo med drugo svetovno vojno oziroma takoj po njej. Več stikov je zaznati po koncu hladne vojne, ko so slovenska podjetja začela tu odpirati podružnice, kar je s seboj prineslo tudi napotitve vodstvenih uslužbencev. Nekaj teh Slovencev je tu ostalo. Posebna skupina so študenti, ki študirajo zlasti na umetniških akademijah (film, lutkarstvo, fotografija), v zadnjem času pa čedalje bolj tudi na drugih smereh. Omeniti velja tudi vse pogostejše zaposlovanje mladih Slovencev v čeških podjetjih oziroma v mednarodnih podjetjih s sedežem na Češkem. Na Češkem delujeta dve slovenski društvi, Češko-slovensko društvo s sedežem v Brnu in Društvo Jože Plečnik v Pragi.

Na Poljskem je okoli 250 slovenskih državljanov, živečih na celotnem območju države. V veliki večini so to predstavniki slovenskih ali drugih podjetij. Slovenci do zdaj na Poljskem niso bili organizirani, nekateri so delovali v okviru Poljsko-slovenskega društva prijateljstva, ustanovljenega leta 1995.

Na Malti stalno živi približno 90 Slovencev. Večinoma so to mlajši ljudje brez družin, ki so si v tej državi uredili zaposlitev ali opravljajo podjetniško dejavnost. Nekaj je tudi mešanih parov. Leta 2017 je bilo ustanovljeno društvo Slovencev na Malti, poimenovano Vitez.

Na Cipru živi približno sto Slovencev, struktura je podobna kot na Malti. Nimajo svojega združenja, čeprav se pojavljajo želje po organiziranju pouka slovenščine in podobno.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve iz avgusta 2018 živi v Makedoniji 1247 slovenskih državljanov. Slovenci v Makedoniji so organizirani v tri društva: v Skopju delujeta Slovensko združenje France Prešeren in Nevladna organizacija za mednarodno sodelovanje »Slovenski center«, v Bitoli pa Slovensko društvo Triglav. V sodelovanju s slovenskim ministrstvom za izobraževanje poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Skopju in Bitoli.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve iz avgusta 2018 živi v Črni gori 598 slovenskih državljanov. Slovenci v Črni gori v glavnem prebivajo v osrednjem delu države in severozahodnih primorskih mestih, manj pa na severovzhodu in jugu. Največ jih živi v glavnem mestu Podgorica, sledijo Tivat, Herceg Novi, Kotor, Bar, Nikšić in Budva. Leta 2010 je bilo ustanovljeno Društvo Slovencev »Vida Matjan«.