Avstralija

Na popisu prebivalstva leta 2021 se je za Slovence opredelilo 21.345 oseb. Od tega jih je bilo 5.556 rojenih v Sloveniji. Po neuradnih ocenah v Avstraliji živi od 20 do 25 tisoč oseb slovenskega porekla.

Največ Slovencev živi v Victoriji, sledijo New South Wales, Queensland in South Australia. Po mestih jih je največ v Melbournu, Sydneyu in Adelaide.

Prvi Slovenci, večinoma s Primorske, so se preselili v času med prvo in drugo svetovno vojno, po letu 1920, predvsem zaradi ekonomskih in narodno-političnih vzrokov (fašizma) in uvedbe imigracijskih kvot v ZDA. Nekaj več je bilo politične emigracije v času neposredno po drugi svetovni vojni. Za obdobje največjega vala priseljevanja štejemo 1950. in 1960. leta, glavni vzrok pa so bile slabe ekonomske razmere in politično nezadovoljstvo v tedanji Jugoslaviji. Po letu 1970 se je kljub odprtim jugoslovanskim mejam priseljevanje bistveno zmanjšalo. Po letu 2000 Slovenci v Avstralijo prihajajo predvsem zaradi ekonomskih, kariernih in osebnih razlogov, gre večinoma za izobražene ljudi.

Avstralski Slovenci so se organizirali v številna kulturna in športna društva ter okrog verskih središč. Trenutno deluje 11 slovenskih društev (pet v Victoriji, tri v New South Walesu, tri v Queenslandu, eno v Južni Avstraliji in eno v Zahodni Avstraliji) in tri verska središča, imenovana slovenski misijoni (v Melbournu, Sydneyu in Adelaidi. Poleg teh obstaja še slovenska cerkev v Wollongongu, ki je v lasti tamkajšnjega slovenskega društva). Izseljenci so slovenske domove večinoma gradili z lastnim denarjem in prostovoljnim delom. Dejavnost društev je predvsem prirejanje zabavnih, športnih in kulturnih prireditev, pohvalna je zavzetost za zbiranje arhivskega gradiva o izseljenstvu. Slovenska verska in kulturna središča (misijoni) v Avstraliji, ki jih vodijo frančiškani, so v danem trenutku najizrazitejši nosilci slovenstva v Avstraliji, saj so edino te ustanove sposobne kontinuirano privabljati tako člane prve generacije izseljencev kot njihove potomce. Šole slovenskega jezika delujejo v Melbournu, bližnjem Geelongu in v Brisbanu.

Poleg redne tedenske radijske oddaje na nacionalni radijski postaji Radio SBS oddaja tudi nekaj lokalnih slovenskih radijskih postaj. Slovenski frančiškani v Avstraliji redno izdajajo dvomesečnik Misli. Poleg tega izhaja še nekaj drugih glasil.

V zadnjih letih predvsem Queensland in Viktorijo prihajajo novi izseljenci iz Slovenije. Med seboj so se začeli tudi povezovati, predvsem v okviru Slovenian Australian Academic Association (SAAA), pa tudi Slovensko-avstralske gospodarske zbornice s sedežem v Sydneyu.

Nova Zelandija

Na Novi Zelandiji po neuradnih ocenah živi približno 400 slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. Leta 2010 so v Aucklandu ustanovili prvo slovensko društvo, ki danes šteje okrog 120 članov, večinoma priseljenih po letu 2000.