GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Avstralija

Na popisu prebivalstva leta 2016 se je za Slovence opredelilo 17.863 oseb. Od tega jih je bilo 5.556 rojenih v Sloveniji.  Po neuradnih ocenah v Avstraliji živi od 20 do 25 tisoč oseb slovenskega porekla

Največ Slovencev živi v Victoriji, sledijo New South Wales, Queensland in South Australia. Po mestih jih je največ v Melbournu, Sydneyu in Adelaide.

Prvi Slovenci, večinoma s Primorske, so se preselili v času med prvo in drugo svetovno vojno, po letu 1920, predvsem zaradi ekonomskih in narodno-političnih vzrokov (fašizma) in uvedbe imigracijskih kvot v ZDA. Nekaj več je bilo politične emigracije v času neposredno po drugi svetovni vojni. Za obdobje največjega vala priseljevanja štejemo 1950. in 1960. leta, glavni vzrok pa so bile slabe ekonomske razmere in politično nezadovoljstvo v tedanji Jugoslaviji. Po letu 1970 se je kljub odprtim jugoslovanskim mejam priseljevanje bistveno zmanjšalo. Po letu 2000 Slovenci v Avstralijo prihajajo predvsem zaradi ekonomskih, kariernih in osebnih razlogov, gre večinoma za izobražene ljudi.

Avstralski Slovenci so se organizirali v številna kulturna in športna društva ter okrog verskih središč. Trenutno deluje 11 slovenskih društev (pet v Victoriji, tri v New South Walesu, tri v Queenslandu, eno v Južni Avstraliji in eno v Zahodni Avstraliji) in tri verska središča, imenovana slovenski misijoni (v Melbournu, Sydneyu in Adelaidi. Poleg teh obstaja še slovenska cerkev v Wollongongu, ki je v lasti tamkajšnjega slovenskega društva). Izseljenci so slovenske domove večinoma gradili z lastnim denarjem in prostovoljnim delom. Dejavnost društev je predvsem prirejanje zabavnih, športnih in kulturnih prireditev, pohvalna je zavzetost za zbiranje arhivskega gradiva o izseljenstvu. Slovenska verska in kulturna središča (misijoni) v Avstraliji, ki jih vodijo frančiškani, so v danem trenutku najizrazitejši nosilci slovenstva v Avstraliji, saj so edino te ustanove sposobne kontinuirano privabljati tako člane prve generacije izseljencev kot njihove potomce. Šole slovenskega jezika delujejo v Melbournu, bližnjem Geelongu in v Brisbanu.

Poleg redne tedenske radijske oddaje na nacionalni radijski postaji Radio SBS oddaja tudi nekaj lokalnih slovenskih radijskih postaj. Slovenski frančiškani v Avstraliji redno izdajajo dvomesečnik Misli. Poleg tega izhaja še nekaj drugih glasil.

V zadnjih letih predvsem Queensland in Viktorijo prihajajo novi izseljenci iz Slovenije. Med seboj so se začeli tudi povezovati, predvsem v okviru SAAA – Slovenian Australian Academic Association, pa tudi Slovensko-avstralske gospodarske zbornice s sedežem v Sydneyu.

Nova Zelandija

Na Novi Zelandiji po neuradnih ocenah živi približno 400 slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. Leta 2010 so v Aucklandu ustanovili prvo slovensko društvo, ki danes šteje okrog 120 članov, večinoma priseljenih po letu 2000.