Skoči do osrednje vsebine

Cilj komponente je spodbujati temeljito prenovo stavb s poudarkom na nacionalnem stavbnem fondu, da se doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe energije v primerjavi z izhodiščnim stanjem.

Reforma načrtovanja in financiranja energetske prenove stavb javnega sektorja

V okviru reforme bodo opredeljeni stroškovno učinkoviti pristopi prenov, politik in ukrepov za spodbujanje temeljite prenove stavb. Načrtuje se sprejem Dolgoročne strategije energetske prenove stavb (DSEPS) 2050, sprememba Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, priprava zakonske podlage za vzpostavitev stabilnega in zadostnega sistemskega finančnega vira za energetsko prenovo stavb ožjega javnega sektorja ter seznam stavb, primernih za energetsko prenovo, potrjen s strani vlade na podlagi DSEPS.

Z reformo bo zlasti uvedena zakonska prepoved načrtovanja in vgradnje kotlov na kurilno olje, mazut in premog za ogrevanje novih stavb. Ta del reforme bo izveden z začetkom veljavnosti zakona predvidoma do 30. junija 2023.

Z reformo bo predvidoma do 31. decembra 2023 tudi vzpostavljen obnovljivi sklad za energetske prenove v javnem sektorju, ki bo samofinanciran s prihranki energije na podlagi medresorskega sporazuma o pravnih, tehničnih in gospodarskih vidikih sklada.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za infrastrukturo.

Trajnostna prenova stavb - naložba

Cilj naložb je osredotočen na energetsko prenovo javnih stavb in zajema tudi energetsko prenovo stanovanjskih stavb v javni lasti. Predviden je vsaj 30-odstotni skupni prihranki energije v primerjavi z izhodiščnim stanjem.

Naložbe bodo vključevale toplotno izolacijo stavb, energetsko učinkovito opremo (okna, zasteklitev, vrata), sisteme ogrevanja in prezračevanja, energetsko učinkovito razsvetljavo in nadzorne sisteme. Pri izvedbi delih se bodo zagotovili visoki zdravstveni in okoljski standardi. Prenova javnih stavb naj bi vključevala izboljšanje njihove dostopnosti za invalide.

Slovenija je ena od najbolj potresno ogroženih evropskih držav, zato bo energetska prenova izvedena vzporedno s potresno sanacijo, da se zagotovi stroškovno učinkovit pristop in dolgotrajen učinek naložbe.

Do sredstev bodo upravičene stavbe izjemnega upravnega pomena zaradi epidemije covida-19, stavbe velikega družbenega pomena zaradi epidemije covida-19, stavbe, ki zahtevajo posamezne nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov in večstanovanjske stavbe v javni lasti.

Prenove bodo dokončane predvidoma do 30. junija 2026.

Vrednost naložbe je ocenjena na 126,90 milijona evrov, od tega predvidoma 86,05 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Končni prejemniki sredstev: javni sektor.