Projekti in programi

Oktober je Mesec prostora – čas, ko v ospredje postavljamo vprašanja o tem, kako načrtujemo, urejamo, uporabljamo in soustvarjamo prostor ter kako ta vpliva na kakovost našega vsakdanjega življenja.

Vremenska ujma v začetku junija 2026 je povzročila katastrofalne posledice na stanovanjskih, poslovnih in kmetijskih objektih ter na infrastrukturi in kmetijskih površinah. Da bi pomagala pospešiti sanacijo nastale škode, Vlada Republike Slovenije sprejema različne ukrepe.

Socialni sklad za podnebje je nov sklad Evropske unije, ki bo pripomogel k pravičnemu in vključujočemu zelenemu prehodu. Sklad je namenjen podpori ranljivim posameznikom, gospodinjstvom in mikro podjetjem. Slovenija bo iz sklada prejela 358 milijonov evrov, s katerimi bo financirala dostopnejšo trajnostno mobilnost, energetske prenove domov, vključevanje v energetske skupnosti ter svetovanje in podporo ranljivim skupinam.

Podnebne spremembe v Sloveniji že povzročajo pogostejše vročinske valove, požare, poplave in dolgotrajne suše, ki vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo, biodiverziteto, vodne vire, zdravje ljudi in infrastrukturo. Čeprav je država v preteklosti že veliko vložila v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, pa je področje prilagajanja šele zdaj deležno ustrezne pozornosti – in to z jasnim ciljem: zaščititi ljudi, naravo in infrastrukturo. Projekt se navezuje na Strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejet leta 2016, in pomeni ključni korak k sistemski in dolgoročni odpornosti Slovenije. Z vključitvijo 14 partnerjev in 5 povezanih organizacij iz znanstvene, upravne, nevladne in lokalne sfere bo projekt do leta 2032 spodbujal sodelovanje, znanje in krepitev delovanja na vseh ravneh upravljanja.

Evropska unija je zaradi izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja stanja ekosistemov junija 2024 sprejela Uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov vseh kopenskih in morskih območij Evropske unije (EU), do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave (NNON), ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave.

Slovenija je med 23. in 25. oktobrom 2024 gostila 10. zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, bolj znane kot Vodna konvencija, in s tem prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije.

Strategija prilagajanja podnebnim spremembam je temeljni dokument za pripravo politik in usmeritev za prilaganje podnebnim spremembam. Strategija prilagajanja določa usmeritve za zmanjševanje ranljivosti in povečanje odpornosti naravnih in družbenih sistemov na trenutne in pričakovane vplive podnebnih sprememb.

Slovenija je med 5. in 8. decembrom 2023 gostila 23. Zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije COP23 (angleško Conference of Parties – COP) in s tem prevzela dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja.

Projekt LIFE Krepitev zmogljivosti 2022 je namenjen organizacijam in posameznikom, ki jih zanima program LIFE ter želijo pri projektih sodelovati kot prijavitelji, projektni partnerji, sofinancerji ali drugi deležniki. Projekt zagotavlja podporo pri razvoju projektnih idej, pripravi kakovostnih prijav in izvajanju že odobrenih projektov LIFE.

Projekt Net4LIFE je namenjen nacionalnim kontaktnim točkam programa LIFE po vsej Evropi. Z mednarodnim povezovanjem, usposabljanji, izmenjavo izkušenj, študijskimi obiski, mentorstvom in pripravo skupnih orodij krepi njihovo znanje ter zmogljivosti za zagotavljanje kakovostne podpore prijaviteljem in izvajalcem projektov LIFE.

Krožno gospodarjenje s prostorom pomeni prenos načel krožnega gospodarstva v prostorski razvoj. Namesto da se grajene strukture opuščajo, spodbuja raje njihovo ponovno uporabo, prenovo stavb in pozidanih zemljišč. Tak pristop zmanjšuje negativne vplive na okolje in prispeva k ohranjanju naravnih virov. Namen krožnega gospodarjenja s prostorom je podpreti zeleni prehod ter ustvariti kakovostno bivalno okolje, odporno proti podnebnim spremembam.

Slovenija predsedovanje Alpski konvenciji vodi pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, s čimer naslavlja tako alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij. Predsedovanje zaključujemo z organizacijo 18. Alpske konference 22. januarja 2025 na Brdu pri Kranju.

Namen projekta je vzpostavitev celovitega, interoperabilnega in javno dostopnega omrežja polnilnih mest velikih moči za lahka in težka električna vozila ob cestnem omrežju TEN-T na Češkem, Hrvaškem, Grčiji, Latviji, Litvi, Poljskem, Romuniji, Slovaškem in v Sloveniji.

Namen projekta je vzpostaviti obsežno in zanesljivo mrežo hitrih polnilnic za električna vozila na ključnih prometnih koridorjih TEN-T v osmih državah EU. Projekt omogoča enostavno čezmejno potovanje z električnimi vozili, pospešuje prehod v trajnostno mobilnost ter prispeva k zmanjšanju emisij in razvoju e-mobilnosti v Evropi.

Vlada Republike Slovenije se zaveda resnosti dogajanja v mednarodnem prostoru in vpliva na razmere v domačem okolju, zato s ključnimi deležniki pripravlja omilitvene in ciljno usmerjene ukrepe na področju energetske in prehranske draginje.

Digitalna povezanost prostora, okolja, vode in narave za zeleno lokacijo
2021–2026

Projekt se osredotoča na premagovanje ovir pri doseganju ciljev EU glede recikliranja ter na doseganje popolnega izvajanja Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov Republike Slovenije.
Projekt uvaja celosten nabor komplementarnih tehničnih, digitalnih, okoljskih, družbenih in krožnih rešitev za sprostitev vseh potencialov programa, doseganje največje materialne samozadostnosti in povečanega krožnega donosa v sektorju odpadkov in virov.

Če hočemo doseči pomembne in ambiciozne cilje, so nujne sistemske spremembe in spremembe v vedenju, poleg tega pa močna politična volja, sodelovanje med različnimi zainteresiranimi stranmi in zavezanost dolgoročnim trajnostnim ciljem.

Slovenija je vključena v mednarodno pilotno aktivnosti za izvajanje ciljev in prednostnih nalog Teritorialne agende 2030 »Kako sektorske politike prispevajo k prostorskim (ne)ravnovesjem: Prostorski učinki politik«, v kateri sodeluje pet evropskih držav.

Pilotni projekt za implementacijo prostorske in gradbene zakonodaje (Pilot MOP), preizkuša izvedljivost, povezanost in povezljivost nalog, ki jih predpisujeta prostorska in gradbena zakonodaja ter hkrati predstavlja osnovo za pripravo projektov v naslednji finančni perspektivi 2021–2027.