Projekti in programi

S projektom "Povezovanje digitalnega satelitskega opazovanja z ekološkim stanjem za boljše razumevanje z vodo povezanega prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj v alpski regiji" (DiMark) želimo nadgraditi vrednotenje ekološkega stanja jezer in zadrževalnikov z uporabo novih metod zaznavanja primarnih proizvajalcev na osnovi sladkovodnih markerjev s pomočjo daljinskega opazovanja Zemlje.

Projekt Mehanizem za zaščito občutljivih jadranskih območij, angleško Adriatic Sensitive Area Protection – mechanism - ASAP, je namenjen izboljšanju zaščite Jadranskega morja ob nenamernem onesnaženju, kot posledici pomorske nesreče.

Projekt CRACoWi združuje 14 partnerjev iz 4 evropskih držav z namenom poenostavitve skladnosti s predpisi o kibernetski varnosti za podjetja po vsej Evropi. Cilj projekta je razvoj inovativnih orodij, ki bodo malim in srednje velikim podjetjem (MSP), proizvajalcem in distributerjem pomagala izpolnjevati zahteve Akta o kibernetski odpornosti (CRA) ter okrepiti digitalno varnost v Evropi.

Namen projekta je opredelitev in prilagoditev procesov digitalne prometne infrastrukture (DTI – digital transport infrastructure), za zagotovitev popolne vključitve C ITS v vsakodnevne postopke upravljanja prometa. Prehod na DTI bo prinesel tudi dodano vrednost, saj bo neposredno izboljšal kakovost tradicionalnih storitev ITS.

Namen projekta je povečati zmogljivost in interoperabilnost železniške proge Ljubljana–Divača z uvedbo sodobnih signalnovarnostnih naprav in razdelitvijo proge na več blokov. S tem se bo omogočilo bistveno večje število vlakov, večja varnost ter zanesljivejši in učinkovitejši tovorni in potniški promet. Projekt prispeva k preusmerjanju prometa s cest na železnice ter k okoljskim in gospodarskim ciljem EU.

Projekt se odziva na demografske spremembe z vzpostavljanjem novega modela interdisciplinarnega sodelovanja, ki temelji na preventivnem delovanju in povezuje različne sektorje, vključno z zdravstvom, socialnim varstvom, lokalnim okoljem ter nevladnimi organizacijami.

Namen projekta je povečati zmogljivost, varnost in interoperabilnost železniške proge Ljubljana–Divača z uvedbo sodobnih elektronskih signalnovarnostnih naprav. Projekt odpravlja obstoječa ozka grla, omogoča bistveno večje število vlakov, zlasti v tovornem prometu, ter prispeva k učinkovitejšemu in varnejšemu delovanju proge v skladu z zahtevami jedrnega omrežja TEN-T.

Večgeneracijski centri (VGC) so prostor druženja, povezovanja in učenja različnih generacij. V okviru svojih projektov ponujajo brezplačne aktivnosti za uporabnike vseh generacij. Uporabnikom nudijo prostore za druženje, izobraževanje, informiranje.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvom za finance pripravilo Zakon o lastniški zadrugi delavcev, ki predstavlja zakonodajni okvir za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega in širokega modela solastništva zaposlenih.

Izboljšanje informiranosti javnosti in podpora oblikovanju politik za čistejši zrak ter bolj zdravo življenjsko okolje so glavni nameni projekta Lastovka, zato nadgrajujemo obstoječi sistem spremljanja kakovosti zunanjega zraka in vzpostavljamo učinkovito opozarjanje prebivalcev o njegovi onesnaženosti.

Na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026 (Uradni list RS, št. 106/23) Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v letih 2024, 2025 in 2026 sofinancira nakup električnih mestnih, zložljivih in tovornih koles z namenom spodbujanja posameznikov k spremembi potovalnih navad na krajših dnevnih poteh, v smeri zamenjave prevoznega sredstva in posledično zmanjšanju emisij onesnaževanja zunanjega zraka in hrupa ter izboljšanja splošnega zdravstvenega stanja ljudi.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije sta sklenila pogodbo o sofinanciranju operacije »Podpora podjetjem za podaljševanje delovne aktivnosti (ASI+)«, ki se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifičnega cilja ESO4.4 »Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganja za zdravje (ESS+)«.

Slovenija je med 23. in 25. oktobrom 2024 gostila 10. zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, bolj znane kot Vodna konvencija, in s tem prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije.

Letos obeležujemo 20. obletnico vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo, pomembno prelomnico, ki je močno vplivala na razvoj prometne infrastrukture v državi.

Strategija prilagajanja podnebnim spremembam je temeljni dokument za pripravo politik in usmeritev za prilaganje podnebnim spremembam. Strategija prilagajanja določa usmeritve za zmanjševanje ranljivosti in povečanje odpornosti naravnih in družbenih sistemov na trenutne in pričakovane vplive podnebnih sprememb.

Direktorat za javno naročanje Ministrstva za javno upravo je začel z izvajanjem projekta »Dvig profesionalizacije javnega naročanja«, sofinanciranega z evropskimi sredstvi, namen katerega je dvigniti usposobljenost oseb, ki delujejo na področju javnega naročanja in olajšati in izboljšati izvajanje postopkov javnih naročil.

Center za usmerjanje deinstitucionalizacije (CUDI) bo zagotavljal strokovno podporo, spremljal proces deinstitucionalizacije in koordiniral delo med različnimi akterji tega področja. Na nacionalni ravni je namen vzpostavitve centra zagotavljanje operativne podpore Ministrstva za solidarno prihodnost pri usklajevanju dela med različnimi resorji, sektorji in izvajalci. Na lokalni ravni pa je namen investicije v center zagotavljanje terenske podpore ključnim deležnikom, kot so uporabniki in njihovim bližnji, zaposleni v zavodih, izvajalci storitev v skupnosti, centri za socialno delo in občine. Namen vzpostavitve Centra za usmerjanje deinstitucionalizacije je tudi razvijanje novega znanja in ozaveščanje javnost o procesu deinstitucionalizacije.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Učne delavnice+«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4: »Bolj socialna in vključujoča Evropa, za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7: »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, v okviru specifičnega cilja ESO4.8: »Pospeševanje dejavnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti, zlasti za prikrajšane skupine (ESS+)«.

Pokojninska reforma je ena ključnih reform vlade, s katero zagotavljamo dolgoročno stabilnost sistema ob zagotavljanju dostojnih pokojnin. Spremembe, ki jih prinaša reforma, so rezultat pogajanj pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta in širše razprave z drugimi deležniki ter pomenijo pomemben korak k stabilnemu, vzdržnemu in pravičnejšemu pokojninskemu sistemu za vse generacije. Spremembe se bodo uvajale postopoma, večinoma do leta 2035.

Dograditev nove infekcijske klinike – 1. faza obsega 24.800 kvadratnih metrov bruto površine. V objektu je predvidena ureditev prostorov za zahtevnejši bolnišnični program, ki je ključen za nadaljnje kakovostno in nemoteno delo klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Sodobni trendi digitalizacije vse bolj vplivajo na izboljšanje kakovosti in učinkovitosti storitev v dolgotrajni oskrbi in socialnem varstvu. Projekt DIGIDO je osredotočen na digitalizacijo sistema zapisovanja, shranjevanja in uporabe podatkov na teh področjih v Sloveniji.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo sodeluje kot projektni partner v evropskem projektu embrAIsme – Improving conditions and policies for SMEs to embrace AI, ki se izvaja v okviru programa Interreg Europe 2021–2027 in je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Namen projekta je vzpostaviti digitalno in usklajeno upravljanje železniških zmogljivosti na evropski ravni z izboljšanjem čezmejne izmenjave podatkov, interoperabilnosti in skupnih IT-rešitev. Projekt podpira učinkovitejše načrtovanje in upravljanje prometa ter prispeva k večji zanesljivosti, učinkovitosti in konkurenčnosti železniškega prometa v enotnem evropskem železniškem prostoru.

Z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja se v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja določajo način medsebojnega usklajevanja države in občin pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanje razvojnih nalog v razvojni regiji ter ukrepi regionalne politike.

Namen projekta »Izvajanje izobraževanj za osebe na prestajanju zaporne kazni« je omogočiti osebam, ki prestajajo zaporno kazen, pridobitev izobrazbe in kvalifikacij, kar bo olajšalo njihovo tranzicijsko obdobje po končanem prestajanju kazni ter pospešilo proces resocializacije, prilagojen njihovim specifičnim potrebam.

Mehanizem Celostnih teritorialnih naložb je določen v šestem členu Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, preko katerega se na podlagi trajnostne urbane strategije, ki jo sprejme mestni oziroma občinski svet mestne občine, izvaja trajnostni razvoj mest.

Dezinformacije so namerno zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države, da bi zavajali ali manipulirali s posamezniki in javnim mnenjem za dosego specifičnih gospodarskih, političnih ali družbenih ciljev.

Cilj projekta Premična e-Dediščina 2023–2025 je razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina (ISPeD).

V okviru projekta Nadgradnja sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju (SOVIR) razvijamo digitalne rešitve in nadgrajujemo merilno infrastrukturo za učinkovito opozarjanje na vremensko pogojene izredne razmere, saj vse pogostejše ujme, ki so posledica podnebnih sprememb, zahtevajo hitro in zanesljivo obveščanje prebivalcev.

Program Usposabljanje javnih uslužbencev za kompetence prihodnosti na Upravni akademiji, Direktorat za kakovost, Ministrstvo za javno upravo, izvajamo z namenom uresničevanja ciljev v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, ki je umeščen v cilj politike CP4: Bolj socialna in vključujoča Evropa.

Za zagotovitev digitalne preobrazbe je potrebna učinkovita informatika v državni upravi, ki se po eni strani sooča z zahtevami po digitalizaciji poslovnih procesov in uvajanju informacijskih rešitev in storitev javne uprave, na drugi strani pa z zahtevo po zmanjšanju stroškov ter s ciljem optimizacije poslovanja in povečanja operativne učinkovitosti.

Digitalna preobrazba gospodarstva, družbe in javne uprave je bistvenega pomena za dolgoročni razvoj in konkurenčnost Slovenije. Cilj operacije je omogočiti državljanom, podjetjem, raziskovalnim organizacijam in javnim organom uporabo pametnih digitalnih javnih storitev za poslovanje z državo.

Namen Stičišča za oblikovanje politik je omogočiti razvoj novih in celovitih rešitev na področju politik in ukrepov v javnem sektorju preko sodelovanja in eksperimentiranja s široko raznovrstnimi skupinami ljudi. Želimo podpreti procese odločanja na način, ki vključuje raznolike deležnike, kot so nevladne organizacije, skupnosti, strokovnjaki, univerze, raziskovalni centri in podjetja.

Države članice so vzpostavile pomorska nacionalna enotna okna preko katerih lahko ladjarji in pomorski agenti v elektronski obliki izpolnijo obveznosti poročanja za ladje, ki vplujejo v pristanišča in izplujejo iz njih. Za olajšanje pomorskega prometa in nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena za ladjarske družbe bo potrebno postopke poročanja dodatno poenostaviti in uskladiti tako, da bodo tehnološko nevtralni in bodo spodbujali načine poročanja, primerne za prihodnost.

Projekt SEMAS EMSWe bo omogočil vzpostavitev Evropskega enotnega okenca za pomorstvo (EMSWe) v sedmih državah članicah, s ciljem uskladitve elektronske izmenjave potrebnih informacij o prihodu, bivanju in odhodu ladij v pristaniščih ter zagotovitve, da je mogoče podatke na enak način posredovati v vsako obstoječe nacionalno pomorsko enotno okence v posamezni državi članici (Uredba (EU) 2019/1239).

Namen projekta je zagotoviti varno in sodobno parkirno infrastrukturo za tovorna vozila na jedrnem koridorju TEN-T ter izboljšati varnost, učinkovitost in delovne pogoje voznikov. Projekt prispeva k zmanjšanju prometnih tveganj, emisij in nepotrebnih voženj ter k bolj trajnostnemu in zanesljivemu delovanju mednarodnega tovornega prometa.

Projekt podpira integracijo avtobusnega, železniškega in drugih trajnostnih oblik mobilnosti ter prispeva k večji učinkovitosti javnega potniškega prometa in preusmerjanju potovanj na okolju prijaznejše načine prevoza.

Mladoletniki brez spremstva so ciljna skupina tujcev, ki je izredno ranljiva in potrebuje posebno, dodatno podporo. Njihov sprejem ter posledično nastanitev in oskrba morata biti zelo specializirana in dodatno okrepljena. Namen projekta je tako izvedba sistemske ureditve nastanitve in oskrbe mladoletnikov brez spremstva, ki je bila sprejeta v letu 2023.

Zaposleni na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov bodo preko študijskih obiskov obiskali države s ciljem spoznati dobre in slabe prakse drugih držav ter izzive, s katerimi se soočajo, da bi se v slovenski sistem preneslo rešitve, ki bodo izboljšale vključenost tujcev v družbo.

Namen projekta je predvsem doseči izboljšanje kvalitete in varnosti bivanja v integracijskih hišah.

Z izvedbo tega projekta bomo nadaljevali s širitvijo celostnega večagencijskega pristopa tako vladnih kot nevladnih služb pri preprečevanju in ozaveščanju o nevarnostih, ki jih prinaša radikalizacija. Nadalje se bo širilo znanje in mreženje strokovnjakov iz znanstveno raziskovalne in druge strokovne sfere.

Finančna uprava Republike Slovenije je pred 10. leti nastala z združitvijo takratne Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave Republike Slovenije.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Krepitev mreže pisarn za delodajalce«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic« prednostno nalogo 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifični cilj ESO4.2 »Posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po veščinah ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehodih in mobilnosti (ESS+)«.

S Strategijo razvoja nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji do 2030 in Strategijo razvoja prostovoljstva v Republiki Sloveniji do 2030 (v nadaljnjem besedilu: strategiji) Vlada opredeljuje in določa ukrepe, ki bodo prispevali k temu, da bodo nevladne in prostovoljske organizacije, kot eden izmed ključnih gradnikov civilne družbe, prispevale k uresničevanju načel pluralnosti in demokracije v družbi.

General in pesnik Rudolf Maister Vojanov, obranitelj slovenske severne meje, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku in umrl 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku. Leta 2024 tako zaznamujemo 150. obletnico njegovega rojstva in 90. obletnico njegove smrti.
Vlada Republike Slovenije se spominu na generala Maistra in v čast njegovim izjemnim zaslugam za slovenski narod poklanja z razglasitvijo leta 2024 za leto generala Rudolfa Maistra. Leta 2024 bodo potekali številni projekti in prireditve, ki jih bo zaokrožila glavna proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, 23. novembra.
Na tej strani vas bomo obveščali o aktualnih dogodkih, s katerimi bomo zaznamovali leto generala Rudolfa Maistra.

Slovenija je skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. To je bila peta in največja ter najbolje pripravljena širitev Evropske unije v njeni dosedanji zgodovini.

Cilj projekta je strateško pomembna nadgradnja cestne infrastrukture v Sloveniji.
Za projekt v vrednosti 13,9 milijona evrov bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval slabih 7 milijonov evrov.

Namen projekta Razvoj usklajenega modelskega sistema vodne bilance za porečje reke Donave (Danube Water Balance) je vzpostaviti enoten model vodne bilance za celotno porečje Donave. Skupni model bo prispeval k izboljšanju čezmejnega in medsektorskega upravljanja voda, k trajnostnemu načrtovanju in prilagajanju na podnebne spremembe ter k učinkovitejšemu sodelovanju med državami v porečju reke Donave.

Republika Slovenija od 1. januarja do 31. decembra 2024 predseduje Strategiji EU za alpsko regijo (EUSALP). Strategija je bila sprejeta leta 2015, vsako leto pa ji predseduje ena od sedmih sodelujočih držav.

Namen projekta je spodbujati razvoj celovitih rešitev večmodalnosti, ki povezujejo hojo, kolesarjenje in javni potniški promet kot privlačno alternativo uporabi osebnega avtomobila. S prenosom znanja iz držav z naprednimi večmodalnimi sistemi, analizo trenutnega stanja in izvedbo pilotnih projektov bo projekt odpravljal ključne vrzeli v prometni povezljivosti. Poseben poudarek bo na rešitvah, kot so varna parkirišča za kolesa, prevoz koles z JPP, souporaba koles ter omogočanje enostavnega odhoda s postaje JPP s preoblikovanjem ulic, ki povezujejo postajališča z mestnim središčem. Ob tem pa bo projekt prispeval tudi k razvoju strategij, akcijskih načrtov in krepitvi strokovnih kompetenc na področju trajnostne mobilnosti.