Od filma do arhiva - 120 let slovenskega filma
Arhiv s tematsko razstavo z naslovom Od filma do arhiva ponuja edinstven vpogled v prva štiri desetletja slovenskega filmskega ustvarjanja (1905–1945). V obravnavanem obdobju je bilo opravljeno pionirsko delo in postavljeni so bili temelji za slovensko filmsko dejavnost po drugi svetovni vojni. Predstavljen je dragocen del Zbirke filmov (SI AS 1086) državnega arhiva, ki ni le ključen vir za raziskovanje zgodovine slovenskega filma, temveč tudi izjemen vir za širše razumevanje zgodovine nasploh.
Skozi izbor dvanajstih filmov lahko obiskovalci spremljajo razvoj slovenske kinematografije od nemih do zvočnih filmov, od kratkometražnih reportaž do dolgometražnih igranih del, od črno-bele do barvne filmske fotografije in celo uporabe postopkov obarvanja filmskih kadrov. Razstava nas popelje od intimnih družinskih posnetkov do umetniško oblikovanih filmskih upodobitev.
Filmi in njihovi ustvarjalci so predstavljeni na desetih razstavnih panojih, obogatenih s fotografskimi in časopisnimi viri, ki pričajo o naklonjenosti takratnega slovenskega časopisja do nove umetnosti. Razstavo dopolnjujejo tudi izvirni arhivski dokumenti in predmeti iz obravnavanega obdobja, ki zaokrožajo zgodbo.
Uvod v razstavo zaznamujejo trije neprecenljivi filmi Karola Grossmanna izpred 120 let: Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu, ki so začrtali slovensko filmsko pot. Sledi predstavitev ustvarjanja Veličana Beštra, ustanovitelja prve slovenske filmske tovarne Slovenija film, in filma Kralj Aleksander na Bledu (1922), enega prvih filmov s tehniko toniranja posnetkov.
S filmom Postojnsko jama neznanega avtorja iz leta 1925 se nato podamo v slovensko podzemlje in skozi deloma tonirane prizore spoznavamo lepote kraškega sveta. V nasprotju s tem nas film Janka Ravnika V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931 popelje na gorske strmine s prvim poskusom slovenskega celovečernega, dokumentarno-igranega filma. Vsestranskost ustvarjanja Metod Badjura poudarja etnografski film Bloški Smučarji (1932), ki je prejel celo mednarodno priznanje.
Zimski športi so med Slovenci izjemno priljubljeni in pohvalimo se lahko z vrsto odmevnih mednarodnih tekmovanj. Eno takšnih so smučarski poleti v dolini pod Poncami. V naši zbirki hranimo kar 22 filmov povezanih s Planico. Na razstavi predstavljamo kratkometražni film Cveta Šviglja Planica iz leta 1936, ki ga zaznamuje tudi prvi polet čez magično mejo 100 metrov.
Pionirsko obdobje razvoja slovenskega filmskega ustvarjanja so zaznamovali posamezniki, ki so se navduševali nad fotografijo in filmom. Eden takšnih je bil zdravnik Alojzij Kunst. Na razstavi predstavljamo izbor njegove amaterske filmske produkcije s konca dvajsetih in iz tridesetih let. Posnetki, pretežno črno-beli, ob koncu tudi barvni, prikazujejo različne prizore iz družinskega, prijateljskega in širšega življenja na različnih lokacijah doma in na tujem.
Pri raziskovanju slovenske filmske produkcije prve polovice 20. stoletja ne moremo mimo nekaterih pomembnih ustvarjalcev in organizatorjev slovenske umetnosti. Filmsko ustvarjanje Božidarja Jakca spoznamo z na barvni trak ujetim filmom Zeleni Jurij v Črnomlju iz leta 1940. Poseben prelom v medvojni kinematografiji pa predstavlja ustvarjanje Marijana Foersterja, čigar znanje, pridobljeno v Berlinu, je obrodilo številne filmske projekte. Tak je tudi film O, Vrba! (1940), ki je doživel tudi veliko medijsko pozornost.
Časovni pregled razstave se zaključi s filmom Ljubljana pozdravlja osvoboditelje (1945), ki simbolizira začetek novega obdobja v slovenskem filmskem ustvarjanju in hkrati leto ustanovitve Osrednjega državnega arhiva Slovenije, predhodnika današnjega Arhiva Republike Slovenije.
Avtorji razstave: Tatjana Rezec Stibilj, Primož Frajle in Primož Tanko
Filmske projekcije in reprodukcije gradiva: Borut Jurca
Oblikovanje in zasnova razstave: Gregor Ivanušič
Tisk: Foto format d.o.o.
Ljubljana, 2025
@ Arhiv Republike Slovenije, 2025
