Skoči do osrednje vsebine

Volilni listič, roka, položena na listič.

20. 6. 1991: Slovenija postavlja svoje meje in simbole

Nekaj dni pred osamosvojitvijo je prišlo do krhkega premirja med zvezno in slovensko vlado glede plačevanja carin, Slovenija je na južni meji gradila mejne prehode, Avstrijci pa so se vojaško pripravljali na morebitne težave na meji. Tudi usoda slovenskih državnih simbolov je bila zaradi nasprotovanja opozicije še vedno nejasna.

Osamosvojitev brez državnih simbolov?

Na ta dan je v medijih še vedno odmevala nedavna skupščinska razprava o novih državnih simbolih, ki niso dobili zadostne podpore poslank in poslancev, zato je kazalo, da nova država ob svojem nastanku sploh ne bo imela lastnega grba in zastave. Velik del opozicije se je namreč nerad ločeval od stare zastave z rdečo zvezdo. Poslanec Drago Plešivčnik (SDP) je dan pred tem izjavil: »Takrat, ko je trpela duša slovenskega naroda, takrat ko je hrepenela po svobodi, ko je hrepenela po boljšem življenju, takrat smo se borili pod to zastavo.« Še bolj patetični so bili pozivi Jožeta Smoleta in Milana Aksentijevića, ki sta pozivala k ohranitvi starih simbolov in govorila o napadu na NOB in odmiku od moderne države, ki je bila zgrajena pod peterokrako zvezdo. Velik del opozicije je tudi napovedal, da se bo glasovanja vzdržal, zato je bila seja prekinjena, saj je postalo jasno, da 100. amandma k slovenski ustavi ne bo dobil potrebne dvotretjinske podpore.

Milan Aksentijević sedi z dvignjeno roko.

Milan Aksentijević je vseskozi aktivno nasprotoval osamosvojitvi Slovenije.. | Avtor Tone Stojko. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.