Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
Da bi Evropska unija dosegla cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, si je za leto 2030 zastavila cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Za uresničitev krovnega EU cilja moramo do leta 2030 v sektorjih, ki so zajeti v sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov na območju Evropske unije (EU ETS), zmanjšati emisije za 62 odstotkov v primerjavi z letom 2005. V sektorjih, ki niso vključeni sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov (neETS), pa je zastavljen cilj do leta 2030 zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 40 odstotkov v primerjavi z letom 2005.
Vse države članice Evropske unije so dolžne v obdobju do leta 2030 dosegati letne cilje omejevanja emisij toplogrednih plinov. K temu jih med drugim zavezuje veljavna zakonodaja Evropske unije. Cilji se po državah članicah razlikujejo, gospodarsko bolj uspešne države imajo višje cilje. S porazdelitvijo prizadevanj med države članice se namreč želi zagotoviti doseganje EU ciljev na stroškovno učinkovit način.
Porazdelitev prizadevanj
Zavezujoč podnebni cilj Evropske unije za neETS sektorje bomo dosegli s porazdelitvijo prizadevanj med države članice v obliki državnih ciljnih vrednosti. Te so bile za države članice določene zlasti ob upoštevanju njihove gospodarske razvitosti.
V Sloveniji moramo v obdobju do leta 2030 emisije toplogrednih plinov, ki izhajajo iz neETS sektorjev, zmanjšati za najmanj 27 odstotkov glede na leto 2005. Poleg končnih ciljev pa moramo dosegati tudi vmesne letne cilje.
Izpusti toplogrednih plinov
V Sloveniji je glavni vir izpustov toplogrednih plinov v neETS sektorjih promet, saj predstavlja kar 50 odstotkov vseh emisij. Sledi mu kmetijstvo s 17 odstotkov ter sektorja široke rabe (stavbe) in neETS industrije z 12 odstotkov. Sektor neETS energetika predstavlja okoli 5 odstotkov emisij, sektor odpadki pa 4 odstotkov.
Cilji in ukrepi zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2030
Cilje in ukrepe zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v neETS sektorjih za obdobje do leta 2030 podrobneje določa Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN). NEPN je namreč ključni akcijsko-strateški dokument, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela v letu 2020. Za obdobje do leta 2030, s pogledom do 2040, določa cilje, politike in ukrepe na različnih razsežnostih energetske unije, med drugim tudi za razogljičenje.
Zakonodaja
- Podnebni zakon (PoZ)
- Uredba (EU) 2023/857 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma in Uredbe (EU) 2018/1999 (Besedilo velja za EGP)
- Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP.)
- Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (Besedilo velja za EGP)
- Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov