Železniška infrastruktura

Investicije v železniško infrastrukturo

Za zagotovitev pretočnosti potniškega in tovornega prometa je treba vzpostaviti ustrezen nivo železniške infrastrukture. Vse aktivnosti, ki se vodijo za nadgradnjo in posodobitev slovenskega železniškega omrežja, se vodijo z namenom, da se v Sloveniji ohranijo mednarodni koridorji. Osnovni pogoj, da bo Slovenija tudi po letu 2023 ohranila mednarodne koridorje, je modernizirati glavne proge tako, da bodo izpolnjevale zahtevane evropske standarde glede nosilnosti, potovalnih hitrosti, komunikacijskih sistemov.

Informacije o projektih na področju železniške infrastrukture so dostopne na posebnem spletnem mestu, Krajšajmo razdalje.

Slovensko železniško omrežje

Železniško omrežje v Sloveniji glede na obseg prometa, gospodarski pomen in povezovalno vlogo železniškega prometa v prostoru proge delimo na glavne in regionalne proge. Proge javne železniške infrastrukture (JŽI) pa so razdeljene tudi po številu tirov na enotirne proge, kjer vlaki po istem tiru vozijo v obeh smereh, in dvotirne proge, kjer je vsak tir namenjen prometu vlakov v določeni smeri.

Splošna pravila, roki, postopki in merila v zvezi z dodeljevanjem in zaračunavanjem uporabe infrastrukturnih zmogljivosti so podrobno obrazložena v Programu omrežja.

Elektrificiranost železniških prog

Na slovenskem železniškem omrežju so elektrificirane vse glavne železniške proge, ki so, razen na stičiščih s tujimi železniškimi infrastrukturami, elektrificirane z enotnim enosmernim sistemom nominalne napetosti 3 kV (kilovolte). Na stičnih točkah različnih sistemov elektrifikacije je potrebno eno sistemske električne lokomotive zamenjati ali uporabljati večsistemske električne lokomotive.

Kategorije prog glede na osno obremenitev

Glede na dovoljeno masno obremenitev prog JŽI s tovornimi vagoni se proge razvrščajo v kategorije glede na dovoljeno osno in dovoljeno dolžinsko obremenitev.

Dovoljena obremenitev na os je največja masa v tonah, ki lahko bremeni eno os železniškega vozila na določeni progi ali relaciji, ne glede na njegovo skupno število osi. Dovoljena obremenitev na tekoči meter je največja masa v tonah, ki lahko bremeni en tekoči meter železniškega vozila na določeni progi ali relaciji.

Glede na dovoljeno osno in dolžinsko obremenitev s tovornimi vagoni se proge ali odseki prog razvrščajo v kategorije, ki so prikazane na spodnjem zemljevidu.

Železniški koridorji v Sloveniji

V skladu z novo uredbo o vseevropskem prometnem omrežju TEN-T (Regulativa (EU) 2024/1679) Slovenijo prečkajo trije evropski prometni koridorji, ki so del jedrnega omrežja (angleško core network) in povezujejo ključna prometna vozlišča EU s srednjo in jugovzhodno Evropo:

Baltsko–jadranski koridor (angleško Baltic–Adriatic Corridor)

Povezuje sever Evrope (Poljska, Češka, Slovaška, Avstrija) z jadranskimi pristanišči Italije in Slovenije.

Slovenski del poteka na povezavi Gradec – Maribor – Ljubljana – Koper/Trst s ključno vlogo Luke Koper kot severnojadranskega pristanišča. Ta koridor je osrednja sever–jug povezava in pomembna za intermodalni promet med Baltikom in Jadranom.

Več podatkov na:

• SŽ-Infrastruktura - Baltsko-jadranski koridor
• Baltsko-jadranski koridor (v angleščini)

Sredozemski koridor (angleško Mediterranean Corridor)

Povezuje Iberski polotok (Španija) preko južne Francije in severne Italije s Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in naprej proti Ukrajini.

V Sloveniji vključuje smer Koper/Sežana (meja z Italijo) – Ljubljana – Maribor – Hodoš (meja z Madžarsko) in Zidani Most – Dobova (meja s Hrvaško) ter predstavlja glavno zahodno–vzhodno os TEN-T južno od Alp. Ta koridor podpira kombinirani promet in čezmejno logistiko med pristanišči, industrijskimi središči in vzhodnoevropskimi trgi.

Več podatkov na:

• SŽ-Infrastruktura - Sredozemski koridor
• Sredozemski koridor (v angleščini)

Koridor Zahodni Balkan – Vzhodno Sredozemlje (angleško Western Balkans - Eastern Mediterranean Corridor)

Novi koridor Zahodni Balkan – Vzhodno Sredozemlje (WBEM) povezuje srednjeevropske države članice z jadranskimi in vzhodno-sredozemskimi pristanišči prek Zahodnega Balkana. Poteka skozi osem držav članic EU, in sicer Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Bolgarijo, Grčijo, Ciper in Italijo ter Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Kosovo, Albanijo in Severno Makedonijo. Koridor povezuje vse prestolnice razen Dunaja in Rima.

V Sloveniji poteka v smeri Koper-Ljubljana – Jesenice/Maribor – Šentilj (meja z Avstrijo) in Zidani Most – Dobova (meja s Hrvaško).

Za več podatkov o koridorju WBEM obiščite spletno stran Evropske komisije (v angleščini)

Vsi koridorji so del posodobljenega omrežja TEN-T, ki določa obvezne roke za modernizacijo infrastrukture, dvotirnost, elektrifikacijo in digitalizacijo do leta 2030 (angleško core network) ter 2040/2050 (angleško extended network).