Skoči do osrednje vsebine

Poslance državnega zbora državljani volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Mandati se delijo po proporcionalnem sistemu. V parlament je izvoljenih devetdeset poslancev iz strank, ki so na volitvah dobile vsaj 4 odstotke glasov.

Temeljna zakonska načela

Mandati se delijo po proporcionalnem sistemu, ki pa je korigiran z nekaterimi elementi večinskega sistema. To sta zlasti glasovanje o posamičnih kandidatih v volilnih okrajih ter določitev praga za vstop v parlament. Poslanci se volijo po volilnih enotah, ki so oblikovane tako, da volivci v njih na približno enako število prebivalcev volijo enako število poslancev.

Izbira kandidatov (in postopek kandidiranja) poteka predvsem v političnih strankah. Upoštevani morata biti volja članov strank in podpora volivcev ali poslancev. Zakon pa omogoča tudi, da liste kandidatov predlagajo volivci sami. Ti glasujejo o posameznih kandidatih na listi kandidatov po posameznih volilnih okrajih.

Vrste volitev

Volitve v državni zbor so lahko splošne, nadomestne, ponovne in naknadne.

Na splošnih volitvah volivci volijo vse poslance državnega zbora. V okviru splošnih volitev ločimo redne in predčasne volitve. Redne so tiste, ki jih izvedemo vsako četrto leto pred potekom mandata. Predčasne volitve pa razpišemo, če se državni zbor razpusti pred potekom redne štiriletne volilne dobe, ki je določena v Ustavi Republike Slovenije.

V nasprotju s splošnimi volitvami druge volitve v državni zbor opravimo samo glede posameznih poslancev (nadomestne volitve) ali glede dela volitev (ponovne in naknadne volitve).

Volilne enote

Volilne enote so območja, na katera pred volitvami razdelimo celotno območje, na katerem se izvedejo volitve. Pri volitvah v državni zbor se tako razdeli območje celotne države.

Volilne enote so razdeljene na volilne okraje, in sicer na toliko, kolikor se v volilni enoti voli poslancev, torej na 11 volilnih okrajev v vsaki volilni enoti. Kandidati pa niso izvoljeni po posameznih volilnih okrajih, temveč se glasovi, ki jih dobijo na volitvah, seštevajo v korist liste kandidatov na ravni volilne enote.

Volilna pravica

Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let. Izjema so osebe, ki jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost ter niso sposobne razumeti pomena, namena in učinkov volitev; slednje mora z odločbo posebej ugotoviti sodišče v postopku odvzema volilne pravice.

Pravico voliti volivec uresničuje v volilni enoti, v kateri ima stalno prebivališče oziroma kjer je imel zadnje stalno prebivališče on sam ali eden od staršev. Zadnje velja v primeru osebe, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali se je sama tako odločila.

Pravico voliti in biti voljen za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti imajo pripadniki teh narodnih skupnosti, ki imajo volilno pravico.

Volivci glasujejo osebno in tajno z glasovnicami. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Nihče tudi ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja, niti se od njega zahtevati ne sme zahtevati, naj pove, ali je glasoval, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval. 

Kandidiranje

Kandidacijski postopek poteka pred volilno komisijo volilne enote in Državno volilno komisijo. Kandidate lahko predlagajo politične stranke in volivci.

Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti. Kandidat lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov, na kandidatni listi pa noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35% od skupnega števila kandidatk in kandidatov na listi.

Potrjevanje list kandidatov

Liste kandidatov je treba predložiti volilni komisiji volilne enote najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja. Ta odločbo o potrditvi oziroma zavrnitvi liste kandidatov izda najpozneje dvajset dni pred dnem glasovanja. 

Ugotavljanje izida volitev

Volitve poslancev sledijo načelu, da morajo biti v državnem zboru politični interesi sorazmerno zastopani. Mandati se delijo na dveh ravneh, in sicer v volilni enoti ter na ravni celotne države. V volilni enoti se mandati delijo na podlagi volilnega količnika. Ta se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti, povečanim za ena ter zaokroži na celo število navzgor. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikorkrat je količnik vsebovan v številu teh glasov.

Prag za vstop v državni zbor je postavljen pri 4% od skupnega števila glasov. Liste oziroma istoimenske liste, ki na območju države niso dosegle praga, se pri delitvi mandatov ne upoštevajo.

Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, se razdelijo na ravni države tako, da se listam oziroma istoimenskim listam dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi seštevkov glasov na ravni države, in številom mandatov, ki so jih dobile v volilnih enotah. 

Organizacija volitev

Z organizacijo volitev omogočamo tehnično izvedbo volitev. Poglavitno vlogo pri organizaciji volitev imajo volilni organi, ki vodijo in izvajajo volitve. Volitve v državni zbor vodijo državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije.

Za volitve poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti imenujemo volilni komisiji posebnih volilnih enot. Neposredno na voliščih vodijo volitve volilni odbori, ki jih imenujemo za vsake volitve. Državna volilna komisija pa volilne postopke nadzoruje in usklajuje. 

Varstvo volilne pravice

Volilna pravica je ena temeljnih političnih pravic.Varstvo volilne pravice je v veliki meri namenjeno varstvu svobode in tajnosti glasovanja ter kontroli nad ugotavljanjem volilnih rezultatov. Uveljavljanje varstva volilne pravice zagotavljamo v postopku pred volilnimi komisijami in pred državnim zborom. Prav tako zagotovljamo sodno varstvo volilne pravice pred sodiščem.

Zakonodaja

Volitve v državni zbor ureja Zakon o volitvah v državni zbor. Zakon ureja materialnopravna vprašanja, zlasti volilno pravico, oblikovanje volilnih enot in organizacijo volitev in procesna vprašanja, zlasti način glasovanja, ugotavljanje izida volitev ter varstvo volilne pravice.

Aprila 2017 sprejeta novela ZVDZ-C je odpravila protiustavnost, ki jo je Ustavno sodišče ugotovilo z odločbo iz leta 2007 in se nanaša na ureditev volitev po pošti in protiustavnost, ki jo je Ustavno sodišče ugotovilo z odločbo iz leta 2014, ki se nanaša na dostopnost volišč invalidom. V skladu z novelo zagotavljamo invalidom dostop na vsa volišča, dodatno invalidom omogočamo tudi glasovanje po pošti. Novela je uvedla ustreznejši rok za vlaganje kandidatur in sicer namesto petindvajseti dan, na najkasneje trideseti dan pred dnevom glasovanja. Črtala je tudi določbo, da se mora javna volilna propaganda končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja, saj je trajanje volilne kampanje urejeno v Zakonu o volilni in referendumski kampanji. Obenem je novela zakona odpravila nekatere pomanjkljivosti, ki so se izkazale v praksi in na katere je Državna volilna komisija že nekaj časa opozarjala, med drugim, da so navodila, ki jih izda državna volilna komisija za volilne organe obvezna.

Iskalnik