Skoči do osrednje vsebine

Na volitvah v Evropski parlament prebivalci držav članic Evropske unije izberemo 705 predstavnikov, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali naše interese na evropski ravni. Slovenskih poslancev je v Evropskem parlamentu osem.

Evropski parlament_prazna dvorana

Foto: kparis - GettyImages/GulliverFilm&Foto

Slovenski poslanci v svojem petletnem mandatu skupaj s poslanci drugih članic EU sprejemajo odločitve, ki imajo važne posledice tako za državo Slovenijo kot njene državljane. Poslanci Evropskega parlamenta namreč izvolijo predsednika Evropske komisije, oblikujejo in sprejemajo novo zakonodajo, odločajo o proračunu EU, glasujejo o novih trgovinskih sporazumih ter začnejo preiskave o konkretnih vprašanjih. Oni so tudi tisti, ki naj bi ukrepali, če jim državljani pošljejo peticijo. Poslanci Evropskega parlamenta oblikujejo našo politično in socialno agendo ter skrbijo za uveljavljanje vrednot Pogodbe o Evropski uniji. Z volitvami v Evropski parlament tako soodločamo o smeri, v kateri bo naslednjih pet let delovala evropska politika na različnih področjih, kot, na primer, mednarodna trgovina, varnost, zaščita potrošnikov, boj proti podnebnim spremembam in gospodarstvo.

Evropski parlament - edini neposredno izvoljeni organ EU

Kot članica Evropske unije ima Slovenija pravico in dolžnost sodelovati pri delu vseh organov EU, vendar je sodelovanje pri delu Evropskega parlamenta drugačno od sodelovanja v drugih organih EU, saj je Evropski parlament edini organ EU, ki se oblikuje z neposrednimi volitvami.

Razdelitev sedežev je določena v evropskih pogodbah. Pri njej se upošteva število prebivalcev v posamezni državi, pri čemer pa manjše države dobijo več sedežev, kot če bi veljala stroga proporcionalnost. Sloveniji na podlagi Lizbonske pogodbe pripada osem članov v Evropskem parlamentu. Poslanci iz Slovenije se volijo neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem za dobo petih let.

Volilna pravica

Voliti in biti voljeni v Evropski parlament imajo vsi slovenski državljani, ki imajo volilno pravico pri volitvah v državni zbor. Prav tako imajo pravico voliti in biti voljeni za poslanca v Evropskem parlamentu državljani druge države članice EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS. Pogoj pa je, da so na dan glasovanja dopolnili osemnajst let, da jim ni bila odvzeta volilna pravica in da so vpisani v evidenco volilne pravice.

Volilna pravica slovenskih državljanov in volilna pravica državljanov članic EU sta popolnoma enakovredni in zajemata tako aktivno kot pasivno volilno pravico.

Državljane članic Evropske unije obveščamo o pogojih in podrobni ureditvi za uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Sloveniji.

Kandidiranje

Kandidate lahko predlagajo politične stranke in volivci. Na vsaki listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslanskih sedežev pripada Sloveniji. Vsak spol mora biti na listi kandidatov zastopan z najmanj 40 odstotki. Kandidacijski postopek v celoti poteka pred Državno volilno komisijo

Na volitvah se za glasove volivcev sicer potegujejo predvsem nacionalne politične stranke, vendar se večina poslancev, potem ko so izvoljeni, pridruži nadnacionalnim političnim skupinam. Politične stranke na evropski ravni sestavljajo nacionalne stranke in posamezniki, zastopane pa so v več državah članicah. Povezujejo se v politične skupine v Evropskem parlamentu, ki jih sestavljajo podobno misleče stranke. Slovenska zakonodaja zato omogoča, da so na volitvah v Evropski parlament v kandidacijskem postopku na glasovnicah in v volilni kampanji navedene tudi politične povezave nacionalnih političnih strank s političnimi strankami na evropski ravni.

Volilne enote

Območje Republike Slovenije je ena sama volilna enota.

Ugotavljanje izida volitev

Volilni sistem je proporcionalen s preferenčnim glasovanjem. Mandati se ne delijo glede na vrstni red, v katerem so kandidati navedeni na kandidatni listi, temveč so s posamezne liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največ preferenčnih glasov. Preferenčni glasovi za posamezne kandidate se upoštevajo, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta na tej listi izvoljeni kandidati po vrstnem redu kandidatov na listi kandidatov.

Organizacija volitev

Pri organizaciji in delu na voliščih, glasovanju in ugotavljanju izida glasovanja smiselno uporabljamo določbe zakona, ki ureja volitve v državni zbor, v kolikor ni z Zakonom o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament drugače določeno.

Volivci imajo na izbiro različne načine glasovanja in tudi alternativne termine zanj. V Sloveniji lahko glasujejo na rednem volišču, na t.i. OMNIA voliščih izven okraja stalnega bivališča, po pošti, na diplomatsko konzularnih predstavništvih v tujini ter na domu v primeru bolezni. Omogočamo tudi predčasno glasovanje.

Varstvo volilne pravice

Državni zbor potrdi izvolitev poslancev. Proti odločitvi državnega zbora je mogoča pritožba na Ustavno sodišče Republike Slovenije.

V skladu z Zakonom o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (ZVPEP) in Zakonom o volitvah v državni zbor (ZVDZ) Državna volilna komisija skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb navedenih zakonov, ki se nanašata na volilne postopke, usklajuje delo volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij in jim daje obvezna navodila v zvezi z izvajanjem ZVDZ ter nadzoruje njihovo delo, predpiše obrazce za izvrševanje ZVDZ in opravlja tudi druge naloge določene v 37. členu ZVDZ.

Zakonodaja

Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament ureja Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (ZVPEP) (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 41/07 – ZVRK, 109/09 in 9/14 in 59/17).