Uvoz ptic v Evropsko unijo

Uvoz ptic v EU ureja več evropskih predpisov glede na vrsto ptic in namen njihovega uvoza. Ločimo uvoz:

• perutnine (kokoši, purani, pegatke, race, gosi, prepelice, golobi, fazani, jerebice, in tekači (Ratitae), ki se gojijo ali redijo v ujetništvu za vzrejo, proizvodnjo mesa ali jajc za prehrano ali za obnovo populacije divjih ptic (2. člen Direktive Sveta 2009/158/ES);
• ptic, uvoženih za ohranitvene programe, ki jih odobrijo pristojni organi namembne države članice;
• hišnih živali, ki spremljajo lastnika;
• ptic, namenjenih za živalske vrtove, cirkuse, zabaviščne parke ali poskuse;
• ptic, namenjenih za ustanove, inštitute ali središča;
• športnih golobov pismonoš, ki so prineseni na ozemlje Unije iz sosednje tretje države, kjer običajno prebivajo, in se nemudoma izpustijo in se od njih pričakuje, da bodo odleteli nazaj v navedeno tretjo državo;
• ptic, uvoženih iz Andore, Lihtenštajna, Monaka, Norveške, San Marina, Švice in Vatikanske mestne države.

Ptice, ki ne zapadejo v eno izmed spodaj navedenih področij, morajo pri vnosu v EU izpolnjevati pogoje za uvoz v ujetništvu vzrejenih ptic.

Uvozni pogoji za ptice vzrejene v ujetništvu

Veterinarske pogoje za uvoz v ujetništvu vzrejenih ptic v EU iz tretjih držav določa Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 139/2013, ki so zaradi tveganja prenosa visoko patogene aviarne influence ter atipične kokošje kuge zelo strogi:

• živali morajo biti ptice vzrejene v ujetništvu;
• ptice morajo izvirati iz tretjih držav ali delov tretjih držav iz Priloge I. To so:
  • tretje države, ki so navedene v stolpcu 1 in 3 dela 1 priloge I k Uredbi Komisije št. 798/2008 in imajo v stolpcu 4 določen vzorec veterinarskega spričevala za vzrejno ali proizvodno perutnino, razen ratitov (BPP);
  • Argentina;
  • Filipini: Regija glavnega mesta.
• ptice morajo prihajati iz odobrenih reprodukcijskih obratov, ki so v skladu s pogoji iz 4. člena;
• ptice morajo izpolnjevati pogoje glede zdravstvenega stanja živali, ki so navedeni v veterinarskem spričevalu, kot je določeno v Prilogi III Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 139/2013;
• pošiljko živali mora spremljati ustrezno veterinarsko spričevalo, ki ga izpolni in podpiše uradni veterinar v tretji državi odpošiljanja. Veterinarsko spričevalo mora biti tudi v jeziku države članice vstopa v EU;
• ptice morajo biti označene z individualno identifikacijsko številko na brezšivno sklenjenem obročku ali mikročipu, ki ima enkratno oznako, le-ta mora biti vpisana v veterinarskem spričevalu, vsebovati pa mora oznako ISO tretje države izvoznice, ki izvaja identifikacijo, ter neponovljivo serijsko številko;
• ptice se morajo prevažati v novih zabojnikih, ki so na zunanji strani posamično označeni z identifikacijsko številko, ki mora ustrezati identifikacijski številki, navedeni v veterinarskem spričevalu.

Poleg tega je pri uvozu potrebno upoštevati tudi pravila in predpise, ki urejajo področje mednarodne trgovine z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami in s tem tudi Uredbo Sveta (ES) št. 338/97. Pristojni organ za to področje v Sloveniji je Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). 

Uvoz preko mejnih kontrolnih točk

Uvoz pošiljk v ujetništvu vzrejenih ptic je dovoljen samo preko mejnih kontrolnih točk (v nadaljevanju: MKT), odobrenih za uvoz te vrste živali. V Sloveniji je samo MKT Brnik odobren za uvoz takšnih živali. Seznam vseh MKT v EU je objavljen na spletni strani Evropske Komisije (DG Sante).

Prihod pošiljke na MKT mora uvoznik predhodno najaviti en delovni dan vnaprej (število, način in predviden čas prihoda živali) s predpisanim dokumentom. 

Obvezna karantena po uvozu v Evropsko unijo

V kolikor je pregled pošiljke živali na mejni kontrolni točki (MKT) zadovoljiv, uradni veterinar izda skupni vstopni veterinarski dokument, ki mora spremljati pošiljko živali od MKT do odobrenega karantenskega objekta oziroma centra, kamor so živali prepeljane neposredno v karanteno  za obdobje najmanj 30 dni. V karanteni se izvede vzorčenje in preskušanje za ugotavljanje prisotnosti aviarne influence ter atipične kokošje kuge. Šele po tem, ko vse ptice z negativnim rezultatom opravijo preskus za omenjeni bolezni in ne kažejo nobenih kliničnih znakov drugih bolezni, za katere so dovzetne ptice, se lahko odpustijo iz karantene.

Sezname odobrenih karantenskih centrov imajo države članice EU objavljene na svojih spletnih straneh. V Sloveniji ni takšnega odobrenega karantenskega objekta oziroma centra, ki bi ga lahko uporabljali vsi uvozniki ptic v ujetništvu. Uvoznik ali njihov zastopnik mora zagotoviti pisno potrdilo, ki ga je podpisala oseba, odgovorna za karantenski objekt ali center, da bodo ptice sprejete v karanteno.