Uvoz hišnih psov, hišnih mačk in hišnih belih dihurjev

Pošiljke hišnih živali smejo vstopiti v EU samo, če izvirajo iz odobrene tretje države, z njenega ozemlja ali območja.

V tej državi morajo veljati in se učinkovito izvajati pravila za preprečevanje ter obvladovanje okužbe z virusom stekline. Ta pravila morajo tveganje za okužbo hišnih živali zmanjšati na najmanjšo možno mero, kar vključuje tudi nadzor nad uvozom teh vrst iz drugih držav in ozemelj.

Hišne živali morajo izvirati iz registriranega ali odobrenega obrata, ki je pod nadzorom pristojnega organa v tretji državi in niso podvrženi nobeni prepovedi zaradi zdravja živali (vključno s steklino). Izpolnjevanje tega pogoja potrdi uradni veterinar države, iz katere se hišne živali odpremljajo v EU, na predpisanem veterinarskem zdravstvenem spričevalu.

Hišne živali morajo biti individualno označene z vstavljenim injicirnim transponderjem (mikročipom), ki ga je vsadil pooblaščeni veterinar. Transponder mora izpolnjevati predpisane tehnične zahteve iz točke (b)(i) 70. člena, ter točk (a) in (b) člena 70a Delegirane uredbe (EU) 2019/2035.

Če vsajeni transponder ne izpolnjuje predpisanih tehničnih specifikacij, mora izvajalec dejavnosti, ki je odgovoren za vstop pošiljke v EU, priskrbeti čitalnik, s katerim je mogoče kadar koli preveriti individualno identifikacijo živali.

Hišne živali morajo biti veljavno cepljene proti steklini v skladu s členom 76 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/692.

To pomeni:

• da so bile živali pred cepljenjem že označene s transponderjem,
• v času cepljenja proti steklini so stare najmanj 12 tednov,
• pred odpremo v EU mora od cepljenja miniti vsaj 21 dni,
• cepivo mora izpolnjevati pogoje iz Dela 1 Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/688,
• cepljenje lahko opravi le pooblaščeni ali uradni veterinar,
• overjena kopija podatkov o cepljenju mora biti priložena veterinarskemu zdravstvenemu spričevalu za uvoz.

Odstopanje od zahteve po veljavnem cepljenju proti steklini pri vstopu iz držav, ki niso članice Evropske unije, ni dovoljeno.

Pri hišnih živalih je potrebno opraviti test titracije protiteles proti steklini kadar se uvažajo iz držav, za katere je v delu 1 Priloge VIII k Izvedbeni Uredbi Komisije 2021/404 v stolpcu "Posebni pogoji" navedeno, da je potreben test titracije. Na ta način se preveri, da so živali razvile zadostno imunost proti virusu stekline.

Zahteve za test titracije so določene v Prilogi XXI k Izvedbeni Uredbi Komisije 2020/692:

• Vzorec mora odvzeti pooblaščeni ali uradni veterinar vsaj 30 dni po primarnem cepljenju proti steklini (žival mora biti že pred cepljenjem označena s transponderjem) iz trenutno veljavne cepilne serije. Vzorec mora biti odvzet vsaj 3 mesece pred datumom izdaje spričevala za namen vnosa v EU.
• Izmerjeni titer protiteles proti virusu stekline mora biti enak ali večji kot 0,5 IU/ml.
• Rezultat je bil potrjen z uradnim poročilom uradnega laboratorija, kopija pa je priložena veterinarskemu spričevalu. Seznam uradnih laboratorijev je objavljen na spletni strani Evropske komisije (vsebina v angleškem jeziku).
• Testa titracije ni treba ponavljati pri živali, ki je bila po opravljenem testiranju v uradnem laboratoriju z zadovoljivim rezultatom ponovno cepljena v obdobju veljavnosti prejšnjega cepljenja proti steklini.

Določene države EU imajo status prosti trakulje EM, ali pa imajo odobren program izkoreninjenja EM. Seznam teh držav je naveden v Prilogi XIX k Izvedbeni uredbi (EU) 2026/766 (Finska, Irska, Malta in Združeno kraljestvo (Severna Irska).

Za vstop v te države morajo biti psi zdravljeni proti tej infestaciji v skladu z zahtevami iz dela 2 Priloge XXI k Delegirani uredbi Komisije 2020/692:

• Pri zdravljenju se uporabi odobreno veterinarsko zdravilo, ki vsebuje primerno dozo prazikvantela ali farmakološko aktivnih snovi, ki same ali skupaj dokazano zmanjšujejo breme z odraslimi ali nezrelimi črevesnimi oblikami trakulje EM pri zadevnih gostiteljskih vrstah;
• Veterinar mora dati zdravilo v obdobju največ 48 ur in najmanj 24 ur pred časom odpreme v EU;
• Veterinar potrdi ustrezne rubrike glede zdravljenja v veterinarskem zdravstvenem spričevalu, ki spremlja pse pri uvozu.

Podobne zahteve za vstop ima tudi Norveška (vsebina v angleškem jeziku). 

Pri hišnih živalih mora biti  v 48 urah pred odpremo opravljen klinični pregled. Opravi ga uradni veterinar, ki mora preveriti, da živali ne kažejo znakov bolezni.

Pošiljko hišnih živali mora pri uvozu spremljati veterinarsko zdravstveno spričevalo iz poglavja 38 Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije 2021/403. Spričevalo izda uradni veterinar v državi izvora pošiljke.

Prehodno obdobje: Veterinarska spričevala izdana po 38. poglavju Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/403 (kot je bila pred spremembo z Izvedbeno uredbo (EU) 2026/848), ostajajo veljavna za uvoz hišnih živali v EU, če so izdana pred 17. oktobrom 2026.

Hišne pse, hišne mačke in hišne bele dihurje je dovoljeno uvoziti le preko mejne kontrolne točke (MKT), ki je odobrena za to vrsto pošiljk. Preverjanje izpolnjevanja zdravstvenih pogojev se opravi na MKT v državi članici EU, kjer pošiljka prvič vstopi v EU. Seznam mejnih kontrolnih točk (vsebina v angleškem jeziku) je dostopen na spletni strani Evropske komisije.

Prihod pošiljke na MKT mora uvoznik najaviti en delovni dan vnaprej (število, način in predviden čas prihoda živali) v sistemu TRACES na način, da izpolni del I v Skupnem zdravstvenem vstopnem dokumentu (SZVD oziroma angleško Common Health Entry Document – CHED), pošiljko pa mora spremljati predpisano zdravstveno spričevalo. Po identifikacijskem, dokumentarnem in fizičnem pregledu uradni veterinar na MKT potrdi Del II v CHED dokumentu.

Pri prevozu živali je potrebno spoštovati zahteve glede dobrobiti živali pri prevozu.

Pri prevozu živali z letalom iz tretjih držav je potrebno upoštevati tako imenovana IATA (angleško International Air Transport Association) pravila za prevoz živih živali (angleško Live Animals Regulations).

Za podrobne informacije glede prevoza živali z letalom se posvetujte z izbrano letalsko družbo.

Države lahko sprejmejo nacionalne določbe, sprejete na podlagi dejstev, ki niso povezane z zahtevami v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, in katerih namen je omejevanje premikov nekaterih vrst ali pasem hišnih živali. Pri uvozu v določeno državo članico EU je treba tako upoštevati tudi morebitne omejitve glede nevarnih pasem psov.