Slovenski znakovni jezik

Znakovni jezik je posebna govorica rok in mimike obraza.

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika opredeljuje gluho osebo kot osebo, ki je povsem brez sluha, oziroma osebo, ki zaradi oteženega sporazumevanja uporablja znakovni jezik kot svoj naravni jezik.

Pravice gluhih

Pravice gluhih oseb:

• uporabljati slovenski znakovni jezik kot jezik medsebojnega sporazumevanja,
• biti informiran/a v prilagojenih tehnikah,
• pravica do tolmačenja.

Gluha oseba na centru za socialno delo vloži vlogo za pridobitev pravic po zakonu. Center gluhi osebi na podlagi mnenja strokovne komisije izda odločbo o njenih pravicah. Gluhi osebi se izda tudi izkaznica in vavčerji za plačilo tolmačev.

Vsaki gluhi osebi pripada 30 vavčerjev, kar pomeni plačilo stroškov tolmačenja v obsegu 30 ur letno za individualne potrebe gluhe osebe. Dijaki in študenti, ki zaradi potreb, povezanih s šolanjem, potrebujejo povečan obseg storitev tolmačenja pripada 100 vavčerjev, kar pomeni, da lahko uveljavljajo plačilo storitev tolmačenja skupaj največ 100 ur letno.

Poleg tega lahko gluhe osebe neomejeno uporabljajo znakovni jezik v vseh postopkih pred vsemi državnimi institucijami, ki so tudi dolžne zagotoviti sredstva za delo tolmačev. 

Strokovne komisije

Strokovno komisijo, ki pripravi mnenje, na podlagi katerega center za socialno delo izda gluhi osebi odločbo, sestavljajo trije člani, in sicer zdravnik ustrezne specialnosti (predsednik), predstavnik Zavoda združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik in predstavnik regijskega društva gluhih, ki ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva.

Komisije imenuje minister oziroma ministrica, pristojna za invalidsko varstvo, in sicer za naslednja območja:

• Ljubljana z okolico,
• Gorenjska,
• Posavje,
• Celje, Velenje in Koroška,
• Štajerska,
• Prekmurje,
• Dolenjska,
• Severna Primorska in
• Koper.

Gluhi in slovenski znakovni jezik

Znakovni jeziki so naravni človeški jeziki s polno razvitimi slovnicami, ki namesto slušnega prenosnika uporabljajo vidni prenosnik. Mednje sodi tudi slovenski znakovni jezik, ki je avtohton jezik jezikovne skupnosti gluhih in nekaterih slišečih na območju Slovenije.

Skupno število učencev, ki so v šolskem letu 2020/21 opredeljeni kot gluhi in naglušni, je bilo 169. Izračunan delež glede na število vseh učencev z odločbo o dodatni strokovni pomoči pove, da te učence prepoznavamo zgodaj, podpore so običajno deležni že od samega začetka šolanja. Delež se v višjih razredih bistveno zniža, saj se povečuje delež odločb med učenci, zlasti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ki jih običajno zaznavamo kasneje v procesu šolanja. Tudi med dijaki v zadnjih 10 letih opažamo upad trenda števila gluhih in naglušnih (v šolskem letu 2019/20 jih je bilo 89), razloge pa pripisujemo enakim razlogom kot med učenci. V prilagojenih programih se učenci in dijaki učijo slovenskega znakovnega jezika v okviru specialno pedagoškega predmeta Komunikacija. V programu osnovne šole in v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom se učenci lahko učijo slovenski znakovni jezik v okviru obveznih izbirnih predmetov. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zagotavlja za učence in dijake v rednih šolah tolmače za slovenski znakovni jezik, ki prihajajo iz zavodov, ki so ustanovljeni za vzgojo in izobraževanje gluhih in naglušnih otrok.

Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje je bila decembra 2020 ustanovljena delovna skupina za pripravo predloga umestitve slovenskega znakovnega jezika v sistem predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Med nalogami delovne skupine je tudi skrb za promocijo učenja in poučevanja slovenskega znakovnega jezika ter za načrtovanje, usmerjanje in spremljanje aktivnosti. Mandat delovne skupine je 4 leta. Septembra 2021 je tedanja ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o sprejetju akcijskega načrta za pripravo predloga umestitve slovenskega znakovnega jezika v sistem predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja 2021-2024.

Pri poučevanju slovenskega znakovnega jezika je lahko v veliko pomoč Pri-ročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika. Projekt sta podprla Evropski socialni sklad in Ministrstvo za kulturo, izvedla pa ga je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Ta video slovnica je prvi opis jezika gluhih in naglušnih, ki ni opisan v slovenščini, ampak odkretan na prosto dostopnih posnetkih. Osnove slovnice slovenskega znakovnega jezika so predstavljene v pet- do desetminutnih video posnetkih (40 posnetkov, 8 vsebinskih sklopov), razlaga pa je dovolj univerzalna, da jo lahko razumejo učenci in dijaki v šoli, pa tudi starši, starejši, tečajniki, gluhi in slišeči.

Projekt o vključitvi znakovnega jezika v skupni evropski jezikovni okvir

V okviru Evropskega centra za moderne jezike (vsebina v angleškem jeziku), ki deluje v okviru Sveta Evrope v Gradcu, je v letih 2012-2015 potekal projekt za spodbujanje kakovosti pri poučevanju znakovnega jezika angleško Promoting excellence in sign language instruction - PROSIGN, katerega namen je bil vključitev znakovnega jezika v skupni evropski jezikovni okvir. Projekt PROSIGN se je nadaljeval v letih 2016-2019 v okviru projekta Spodbujanje kakovosti pri poučevanju znakovnega jezika. Marca 2017 je bila organizirana delavnica, ki sta se je udeležila tudi dva predstavnika Slovenije. Kot rezultat udeležbe je nastal slovenski prevod publikacije Znakovni jeziki in skupni referenčni okvir za jezike: Skupni referenčni opisniki stopenj znanja. (Društvo učiteljev gluhih Slovenije, december 2017).

Zmožnost rabe znakovnega jezika je podrobno opisana v Dodatku k SEJO.

Tolmači za slovenski znakovni jezik

Gluhim osebam tolmačijo slovenski govorni jezik v znakovni jezik in slišečim osebam znakovni jezik v slovenski govorni jezik tolmači za znakovni jezik. Na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodnostna skupnost, tolmačijo tolmači gluhi osebi tudi italijanski ali madžarski govorni jezik v italijanski ali madžarski znakovni jezik in obratno.

Tolmači znakovnega jezika so polnoletne osebe, ki pridobijo certifikat v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije in so vpisani v register tolmačev za znakovni jezik.

Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik vodi listo tolmačev znakovnega jezika, ki jo posreduje tudi vsem centrom za socialno delo. Iz liste tolmačev so razvidni ime in priimek tolmača, njegov kontaktni naslov ter čas dosegljivosti.

Tolmači slovenskega znakovnega jezika obračunavajo svoje storitve na podlagi tarife za tolmače slovenskega znakovnega jezika. Cena storitve tolmačenja v letu 2025 je 26,20 evra za vsako začetno uro tolmačenja. Cena storitve tolmačenja se usklajuje z vsakokratno spremembo minimalne plače v Republiki Sloveniji.