Skoči do osrednje vsebine

Namen sledljivosti krme je, da lahko po potrebi izvedemo ciljno usmerjene in natančne umike ali odpoklice in s tem varujemo javo zdravje ter preprečimo nastanek škode in večje motnje trga.
Sledljivost krme pomeni sledenje krmi skozi proizvodno in distribucijsko verigo. Sledljivost morajo zagotavljati nosilci dejavnosti na področju živil in nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, vključno s tistimi, ki krmo prodajo končnemu kupcu.

Namen sledljivosti

Sledljivost je sredstvo za obvladovanje tveganja, s katerim nosilcem dejavnosti na področju krme in pristojnim organom omogoča umik ali odpoklic proizvodov, za katere se ugotovi, da niso varni.

Uredba 178/2002/ES določa, da morata biti prejem in oddaja krme dokumentirana po načelu „en korak nazaj – en korak naprej“. To pomeni, da mora nosilec dejavnosti poslovanja s krmo vzpostaviti sisteme in postopke, s katerimi lahko ugotovi, katera oseba je neposredni dobavitelj in katera neposredni odjemalec njegovih proizvodov, kateri dobavitelj je dostavil kateri proizvod in kateri proizvod je dostavljen kateremu kupcu. Sistemi za sledljivost morajo biti oblikovani tako, da z njimi lahko sledimo premikanju proizvodov. Pisne evidence, h katerim lahko štejemo tudi dobavnice ali račune, morajo biti urejene tako, da so hitro razpoložljive za dokumentiranje sledljivosti določene krme. Evidence v elektronski obliki so lahko prednost pri obsežnih količinah podatkov. V tem primeru mora biti na razpolago programska oprema, ki omogoča hitro iskanje informacije o določeni krmi ali drugi snovi.

Sledljivost krme v proizvodnji, pri skladiščenju in pri dajanju na trg

Poleg zahtev o sledljivosti iz Uredbe 178/2002/ES morajo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki proizvajajo krmo, jo skladiščijo, prevažajo in dajejo na trg, izpolnjevati tudi specifične zahteve iz Priloge II Uredbe 183/2005/ES .

Voditi morajo evidence o:

  • vrsti in količini dokupljene in skladiščene krme,
  • imenu in naslovu obrata, od katerega so bile krmni proizvodi kupljeni in dobavljeni,
  • vrsti in količini prodane in odpremljene krme,
  • imenu in naslovu obrata, kateremu so bile krme prodane in odpremljene,
  • vsakokratnem datumu vnosa krme v skladišče in iznosa krme iz skladišča in
  • (po potrebi) številkah serije.

Gotovinska prodaja krme je omejena na neposredno prodajo krme rejcem. Tu se naslova kupca ne zahteva. Oddajo in sprejemanje krme se dokazuje preko običajno izstavljenega računa. Če se na trgu pojavi neskladna krma oziroma krma, ki ni varna, lahko rejec s pomočjo navedb na računu - npr. oznake krme in datuma nakupa - ugotovi, ali je kupil dotično krmo. Proizvajalci in prodajalci javnost o nevarni krmi praviloma obvestijo preko javnih občil (z javno informacijo).

Omeniti velja, da obstoječa zakonodaja od nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo zahteva samo zagotavljanje t.i. zunanje sledljivosti po sistemu »en korak nazaj - en korak naprej«. Prednost vzpostavljene notranje sledljivosti je v tem, da v primeru neustreznih proizvodov lahko odkrijemo surovino, ki je vzrok za neskladnosti, oziroma lahko ugotovimo, kateri proizvodi so bili proizvedeni iz določene serije neskladne surovine. Če pride do odpoklica oziroma umika proizvoda s trga, je pri vzpostavljeni notranji sledljivosti običajno potrebno umakniti oz. odpoklicati manjšo količino proizvodov, s tem pa so tudi stroški manjši.

Sledljivost krme na kmetijskih gospodarstvih

Določbe Priloge II Uredbe 183/2005/ES veljajo tudi za kmetijska gospodarstva, razen za tista, ki izvajajo dejavnost primarne pridelave krme in z njo povezanih poslov. Ta so, v skladu s Prilogo I Uredbe 183/2005/ES dolžna voditi evidence o viru in količini vseh surovin za krmo in namembnem kraju in količini vse proizvedene krme. Uredba 852/2004/ES v prilogi »PRIMARNA PROIZVODNJA«, del A, III. - vodenje evidence - navaja, da morajo nosilci živilske dejavnosti, ki redijo živali ali proizvajajo primarne proizvode živalskega izvora, voditi evidence o vrsti in izvoru krme, ki jo dajejo živalim.

Kmetje, ki kupujejo krmo, morajo zagotavljati sledljivost kupljene krme. Dokumente (račune, dobavnice, tovorne liste, deklaracije proizvodov, izjave ob nakupu krme od drugega kmeta) morajo hraniti najmanj pet let od datuma dobave.

Z dokumentacijo o kupljeni krmi dokazujejo najmanj naslednje podatke: 

  • ime in naslov dobavitelja,
  • vrsto in količino dobavljene krme,
  • datum dobave in
  • številko serije, lota – če obstaja.

Kmetje, ki prodajajo kmetijske pridelke (živila in krmo), morajo prav tako zagotavljati sledljivost krme. Z dokumenti (računi, dobavnicami, tovornimi listi, izjavami ob prodaji krme drugemu kmetu) za vse prodane kmetijske pridelke dokazujejo najmanj naslednje podatke: 

  • ime in naslov kupca (prejemnika);
  • vrsto in količino odpremljenih kmetijskih pridelkov;
  • datum prodaje;
  • številko serije, lota – če obstaja.

Tudi v primeru kmetijskega gospodarstva je notranja sledljivost priporočljiva.

Umik in odpoklic krme

Umik in odpoklic krme urejata 20. člen Uredbe 178/2002/ES in Priloga II (poglavje »Pritožbe in umik proizvodov«) Uredbe 183/2005/ES .

Umik proizvoda iz distribucijske verige izvedemo, kadar je proizvod, ki ni varen, še v celoti v distribucijski verigi in še ni dosegel potrošnikov, zato obveščanje potrošnikov v primeru umika ni potrebno.

Odpoklic proizvoda pa izvedemo, kadar obstaja možnost, da je proizvod že pri potrošnikih, zato odpoklic vključuje tudi obveščanje javnosti.

V skladu z omenjeno prilogo morajo imeti vsi nosilci dejavnosti poslovanja s krmo vzpostavljen sistem za takojšen umik oziroma odpoklic proizvoda iz prehranske verige. V pisnih postopkih morajo določiti tudi ciljni kraj za umaknjene oz. odpoklicane proizvode in postopek s to krmo po umiku oz. odpoklicu. Proizvajalec krme lahko pri obvestilu o umiku ali odpoklicu navede, da je načrtovano uničenje krme, oziroma navede nadomestne ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno, da krma, ki ni varna, ne bo dana na trg in se z njo ne bodo prehranjevale živali, namenjene za proizvodnjo živil.

Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo morajo takoj, ko prejmejo informacijo, da so proizvedli ali dali na trg krmni proizvod, ki ni varen, o tem obvestiti svoje kupce. Če neskladnost ugotovijo pri krmi, katero so kupili, obvestijo tudi dobavitelja krme.

Obveščati oziroma posredovati informacije so dolžni tudi vsi ostali nosilci dejavnosti v verigi, ki so informacijo prejeli.

Obveščanje pristojnega organa - Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)

20. člen Uredbe 178/2002/ES, in 8. člen Pravilnika o pogojih za zagotavljanje varnosti krme, nosilcem dejavnosti poslovanja s krmo nalagata, da morajo v primeru suma oz. na podlagi dokazov, da krma ni varna, le-to umakniti oz. odpoklicati s trga.

Če nosilec dejavnosti pri izvajanju notranjih kontrol ali kako drugače ugotovi, da krma ne izpolnjuje pogojev varnosti, mora o tem po telefonu, telefaksu ali po elektronski pošti nemudoma obvestiti krajevno pristojni območni urad UVHVVR in ukrepati v skladu z 20. členom Uredbe 178/2002/ES .

Pri izvedbi umika in odpoklica morajo sodelovati vsi udeleženi nosilci dejavnosti in pristojni organi. V določenih primerih odpoklic odredijo pristojni organi.

Iskalnik