Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Vsebinska prenova strani še ni končana, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Živali potrebujejo za svojo rast, razvoj in vzdrževanje življenjskih funkcij varno in kakovostno krmo. S stališča dobrobiti je varnost krme pomembna za vse vrste živali, še posebej pa je pomembna za živali, ki vstopajo v prehransko verigo človeka. Podobno kot to velja za hrano tudi krma ne sme vsebovati snovi, ki bi lahko imele škodljive vplive na njihovo zdravje ali zdravje ljudi.

Varna krma je ključna za zdravje živali, zdravo okolje in varno hrano živalskega izvora. Zakonodaja zagotavlja, da krma ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in živali ali za okolje. Vključuje pravila o prometu in uporabi krme, zahteve za higieno krme, pravila o nezaželenih snoveh v krmi, pravila o gensko spremenjeni krmi ter pogoje za uporabo krmnih dodatkov v prehrani živali.

Živinoreja ima zelo pomembno vlogo v kmetijskem sektorju. Zadovoljivi rezultati te dejavnosti so v veliki meri odvisni od uporabe varne in kakovostne krme. V Evropski uniji vzreja živali za proizvodnjo hrane približno 5 milijonov kmetov, ki za svoje živali vsako leto potrebujejo 450 milijonov ton krme. Poleg tega 70 milijonov gospodinjstev porabi 10 milijonov ton krme za svoje hišne ljubljenčke.

V preteklosti so se v Evropi na področju živil zgodile številne krize, katerih vzrok je bila kontaminirana krma. Zaradi tega je bila uvedena politika na področju zagotavljanja varne hrane, ki je uveljavila strategijo od vil do vilic. Varnost krme je pomemben faktor na začetku prehranske verige.

Odgovornost za varnost krme

Za varnost krme so odgovorni nosilci dejavnosti poslovanja s krmo. V okviru lastnega HACCP (sistem analize tveganj in kritičnih nadzornih točk) koncepta, so dolžni analizirati in oceniti tveganja, ki bi jih določena krma lahko predstavljala za zdravje živali, zdravje ljudi in za okolje. Oceni se verjetnost in pomen nastopa kemičnih, fizikalnih in mikrobioloških zdravstvenih tveganj. Predhodno ugotovljena tveganja je potrebno preprečiti, odpraviti ali vsaj zmanjšati v krmni verigi. HACCP koncept presega izvajanje običajnih standardov kakovosti. Je pa lahko sestavni del poslovnika kakovosti nosilca dejavnosti poslovanja s krmo. S pomočjo uporabe HACCP koncepta se doseže višja raven varnosti krme. Uporaba HACCP načel za primarno pridelavo krme ni predpisana.

Za določene krmne proizvode, kot so na primerkrmni dodatki,pa mora, pred izdajo dovoljenja za dajanje na evropski trg in uporabo, analizo tveganja opraviti neodvisna strokovna inštitucija, Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Ocena tveganja EFSA predstavlja znanstveno podlago, na temelju katere upravljalci tveganja oblikujejo zakonodajo. Evropska Komisija in države članice v okviru Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravje živali upravljajo s tveganjem tako, da oblikujejo sezname snovi, ki se lahko uporabljajo v prehrani živali.

Poznamo tako imenovane pozitivne in negativne sezname. Pozitivni seznami so, denimo, katalog posamičnih krmil, seznam krmnih dodatkov, ki imajo dovoljenje za dajanje na trg in uporabo v EU in seznam dietetične krme. Negativni seznami pa so, na primer, seznam proizvodov, katerih dajanje na trg in uporaba v prehrani živali je prepovedana, seznam glede prepovedi krmljenja predelanih živalskih proteinov rejnim živalim (z možnimi odstopanji), prepoved krmljenja rejnih živali, razen kožuharjev, z odpadki iz gostinskih dejavnosti.

Prepovedi oziroma omejitve glede uporabe določenih snovi oziroma proizvodov v krmni verigi so tudi del drugih zakonodajnih sklopov, na primer zakonodaje o krmnih dodatkih, zakonodaje o gensko spremenjenih organizmih.

Nezaželene snovi v krmi

Proizvodi, namenjeni za prehrano živali, lahko vsebujejo tudi nezaželene snovi, ki lahko neposredno ogrozijo zdravje živali ali zaradi svoje prisotnosti v živalskih proizvodih posredno ogrozijo zdravje ljudi ali okolje. Pri določanju najvišje vsebnosti neželenih snovi v krmi se upošteva toksičnost teh snovi, njihova sposobnost za biološko kopičenje in njihova razgradljivost.

Najvišje vsebnosti nezaželenih snovi v krmi ureja direktiva o nezaželenih snoveh v krmi.  V primeru, ko je ugotovljena presežena najvišja vsebnost neke nezaželene snovi v krmi, so dolžni izvesti preiskavo glede vira le-te tako nosilci dejavnosti poslovanja s krmo kot tudi pristojni organi. Prisotnost nezaželene snovi v krmni in živilski verigi so dolžni odpraviti ali vsaj zmanjšati. Hkrati se presoja tudi druge snovi, za katere niso določene najvišje vsebnosti (kot so na primer ostanki kemičnih nečistoč, ostanki veterinarskih zdravil). Določene nezaželene snovi, ki se tudi lahko pojavijo v krmi (na primer ostanki pesticidov, salmonela), pa so pokrite z drugimi sklopi zakonodaje.

Trenutno imamo v EU harmonizirane mikrobiološke kriterije le za krmo živalskega izvora. Nacionalni mikrobiološki kriteriji so vključeni v Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme.

Kdaj krma ni varna ?

Krma ni varna, če:

  • vsebnost neželenih snovi presega najvišjo dovoljeno mejno vrednost;
  • ne ustreza mikrobiološkim kriterijem;
  • vsebnost učinkovin protimikrobnih veterinarskih zdravil in antiparazitikov v neciljni krmi po neizogibnem prenosu presega najvišje mejne vrednosti;
  • vsebuje snovi, za katere ni predpisana najvišja dovoljena mejna vsebnost, vendar pa ocena tveganja, ki jo zagotovi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ali Evropska komisija, potrdi tveganje za zdravje ljudi oziroma živali ali za okolje;
  • vsebuje prepovedane snovi.

Zakonodaja