GOV.SI

Nalezljive bolezni še vedno predstavljajo pomemben javno zdravstveni problem. Socialni premiki, rast števila prebivalstva, globalizacija in posledično veliko večja mobilnost prebivalstva terjajo prilagoditev ukrepov zdravstvenega varstva pri zagotavljanju varstva pred nalezljivimi boleznimi in vpeljavo novih načinov preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni in z njimi povezanih nevarnosti.

Javnozdravstveni ukrepi, kot so cepljenje, nadzor nad pitno vodo, urejene odplake, pravila higienske nege ter ukrepi na področju varnosti živil so pripomogli, da nalezljive bolezni niso več med poglavitnimi vzroki umrljivosti pri nas, kot tudi drugod v razvitem svetu. Kljub temu pa se kot velika grožnja zdravju pojavlja odpornost bakterij na antibiotike, vračajo se tudi nekatere bolezni, ki se pri nas in v razvitem svetu že dolgo niso več pojavljale (npr. ošpice), pa nalezljive bolezni v Sloveniji sistematično spremljamo v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in drugimi evropskimi predpisi ter preko sistema zgodnjega epidemiološkega obveščanja in zaznavanja (EWRS). Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) redno spremlja in poroča o nalezljivih boleznih in njihovih povzročiteljih.   

Država ima načrt pripravljenosti in odzivanja na področju nalezljivih bolezni, kar pripravlja NIJZ, pa tudi smernice in priporočila za zgodnje zaznavanje tveganj za zdravje ljudi, za hitro odzivanje ter pravočasno in sorazmerno ukrepanje v primeru kopičenj, izbruhov oziroma epidemij nalezljivih bolezni. 

Ukrepanje ob izbruhih nalezljivih bolezni

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ima ključno vlogo pri usklajevanju epidemiološkega nadzora in odziva na pojav nalezljivih bolezni na evropski ravni. Predvideni ukrepi zajemajo zdravstvene in nezdravstvene protiukrepe ter tesno sodelovanje med nacionalnimi organi držav članic EU, Evropsko unijo in Svetovno zdravstveno organizacijo.

V primeru večjih izbruhov nalezljivih bolezni Ministrstvo za zdravje ukrepa in koordinira aktivnosti po v naprej znanih in dogovorjenih postopkih. Aktivnosti se usmerjajo v prepoznavanje ključnih groženj, vzpostavi se sistem epidemiološkega obveščanja (epidemic inteligence) in zaznavanja.

Ker predstavlja pojav pandemije gripe najverjetnejšo grožnjo za zdravje ljudi, ta ima lahko velike razsežnosti in pomeni občutno večje obremenitve zdravstvenega sistema, smo na Ministrstvu za zdravje pripravili dokument, v katerem specifično opredeljujemo tveganje za pojav pandemije gripe.

Cepljenje - zaščitimo sebe in druge

Cepljenje je varen in učinkovit način zaščite pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Pred uvedbo rutinskega cepljenja otrok, so bile nalezljive bolezni glavni vzrok smrti na globalni ravni, s cepljenjem pa nam je z leti uspelo mnoge nalezljive bolezni omejiti in povsem izkoreniniti.

Čeprav so trenutno nekatere nalezljive bolezni v Sloveniji zelo redke ali se sploh ne pojavljajo, bi lahko manjše število necepljenih ljudi povzročilo njihovo vrnitev, kot se v zadnjih letih dogaja v nekaterih evropskih državah, kjer se srečujejo v velikim številom zbolelih za ošpicami in njihovimi posledicami.

S cepljenjem proti nalezljivim boleznim zato ne zaščitimo le sebe, temveč posredno zaščitimo tudi druge (kolektivna zaščita) ter tako zaustavimo širjenje teh bolezni. To je posebej pomembno za tiste, ki zaradi zdravstvenih razlogov (na primer osnovne bolezni, ki je nezdružljiva s cepljenjem), ne morejo biti cepljeni. 

Varnost cepljenja

Po oceni strokovnjakov je za posameznika tveganje, da bo utrpel okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj predstavljala sama bolezen, ki bi lahko povzročila hujše posledice kot samo cepljenje.

Odločitve za uporabo cepiv temeljijo na rezultatih raziskav in izkušenj o koristih, ki jih cepljenje prinaša za posameznika in populacijo. Pred dovoljenjem za množično uporabo morajo cepiva skozi številna testiranja, varnost in učinkovitost cepiva pa se spremljata ves čas uporabe. V vseh fazah preizkušanj je varnost cepiva dosledno nadzorovana. Dokaze za varnost in učinkovitost vseh cepiv z dovoljenjem za uporabo v Sloveniji preverita Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke RS (JAZMP) in Evropska agencija za zdravila (EMA). Postopki za pridobivanje dovoljenja za množično cepljenje z določenim cepivom lahko trajajo več let. 

Tako kot vsak medicinski poseg pa cepljenje poleg velikih koristi spremlja tudi določeno tveganje. Možni so neželeni učinki, ki jih v Sloveniji spremljamo in so dostopni na spletni strani NIJZ:  spremljanje neželenih učinkov.

Program cepljenja

Vzdrževanje visoke precepljenosti ciljne populacije je ključnega pomena za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Optimalna zaščita zahteva precepljenost ciljne populacije nad 95%, zato si države prizadevamo za ohranjanje visokega deleža cepljene populacje. V Evropi smo pri preprečevanju nalezljivih bolezni s cepljenjem zelo uspešni, saj večina Evropejcev ceni prednosti cepljenja in se cepi skladno s strokovnimi priporočili. 

V Sloveniji program cepljenja, ki ga letno pripravi Nacionalni inštitut za javno zdravje, v obliki pravilnika pa ga sprejme minister za zdravje, zagotavlja cepljenje proti številnim nalezljivim boleznim vsem otrokom in mladostnikom, pa tudi odraslim in starostnikom z različnimi zdravstvenimi indikacijami za cepljenje. 

Za leto 2019 je bil Pravilnik o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili  objavljen v UL RS dne 26. 4. 2019.

Obvezno in neobvezno cepljenje

V Sloveniji so obvezna cepljenja sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se ta financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.

Obvezno cepljenje otrok

Cepljenje je varen in učinkovit način zaščite otroka pred nekaterimi resnimi nalezljivimi boleznimi. S cepljenjem svojega otroka preprečite širjenje teh bolezni in zaščitite tudi otroke, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni. 

Neobvezno brezplačno cepljenje otrok, deklic in odraslih

Program cepljenja in zaščite z zdravili omogoča določenim ciljnim skupinam cepljenje, ki je brezplačno, saj se stroški zanj krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ).

  • V letu 2015 se je v Sloveniji pričelo izvajati neobvezno cepljenje proti pnevmokoknim okužbam za predšolske otroke. Cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov in se lahko opravi ob sistematskem pregledu otroka sočasno z ostalimi cepljenji. V prvem letu starosti otroci dobijo 2 odmerka konjugiranega cepiva (npr. hkrati s prvim in drugim odmerkom ali s prvim in tretjim odmerkom 5-valentnega cepiva), v drugem letu starosti pa še en odmerek (praviloma hkrati s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam). 
  • Prav tako se cepljenje proti okužbam s humanimi papilomavirusi (HPV) izvaja kot neobvezno in je brezplačno na voljo deklicam v 6. razredu osnovne šole od leta 2015 naprej. Za lažjo odločitev je NIJZ pripravil vsebine o cepljenju proti HPV. 
  • V letu 2019 se širi nacionalni program cepljenja tudi na cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME)Brezplačno cepljenje proti KME bo na voljo izbrani starostni skupini odraslih, starih 49 let, in otrok, starih 3 leta, o čemer lahko več preberete na spletni strani NIJZ.

Gripa in pripravljenost države na pandemijo

Gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se običajno pojavi kot epidemija v zimskih mesecih. Hude epidemije gripe pri ljudeh so redke, kadar pa so hujše kot običajni sezonski izbruhi, jih imenujemo pandemije. Pri pandemiji se pojavi nov virus gripe, ki se začne širiti po vsem svetu tako hitro kot običajna gripa. Gripa lahko predstavlja čezmejno nevarnost za zdravje prebivalcev, poleg tega je pandemija množičen pojav, ko v kratkem času za gripo lahko zboli veliko število ljudi, virus gripe pa je tudi zelo nalezljiv in ima tendenco hitrega spreminjanja.

Na Ministrstvu za zdravje smo na podlagi strokovne ocene Nacionalnega inštituta za javno zdravje in analize tveganja predpostavili, da večjo nevarnost za pojav nalezljive bolezni pri ljudeh predstavlja prav pandemija gripe. Ta bi lahko znatno ohromila delovanje ključnih služb države in povzročila veliko število zbolelih, pa tudi umrlih. Zato je bil v letu 2016 v skladu s sklepom Evropskega parlamenta izdelan dokument, ki ocenjuje tveganje za pojav pandemije gripe v Sloveniji.

Vse države članice EU sodelujejo pri usklajevanju pripravljenosti na morebitno pandemijo gripe. Pripravljeni so nacionalni načrti ukrepov, na evropski ravni pa ima ključno vlogo pri usklajevanju epidemiološkega nadzora Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

Predvideni ukrepi zajemajo zdravstvene in nezdravstvene protiukrepe ter tesno sodelovanje med nacionalnimi organi, Evropsko unijo in Svetovno zdravstveno organizacijo. Tudi v Sloveniji imamo pripravljen dokument s protiukrepi.

HIV - AIDS

Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti oziroma aids (v angleščini acquired immune deficiency syndrome - aids) je napredovana okužba s HIV, virusom človeške imunske pomanjkljivosti (v angleščini human immunodeficiency virus - HIV).

Okužba je nalezljiva, najpogosteje pa do nje pride pri spolnih odnosih z okuženo osebo in ob izpostavljenosti okuženi krvi ali krvnim pripravkom, predvsem pri souporabi okuženih igel ali brizg pri injiciranju prepovedanih drog. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo, v času poroda ali po porodu z dojenjem. Okužba preko sline, znoja, solz ali pika okuženega komarja ni znana.

Stanje in okuženost s HIV

Po kriterijih razširjenosti epidemije HIV / AIDSa, ki jih določata UNAIDS / WHO, se Slovenija uvršča v kategorijo držav z nizko stopnjo epidemije, kjer se HIV / AIDS še ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva - okuženih je nekaj 100 ljudi, manj kot 1 oseba na 1.000 prebivalcev. HIV / AIDS se širi predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, zaradi česar v Sloveniji povečujemo stopnjo intenzivnosti preventivnih aktivnosti pri tej skupini. Statistika je dosegljiva na spletni strani Svetovne zdravstvene organizacije.

Komisija za AIDS

Ministrstvo za zdravstvo in socialno varstvo Republike Slovenije je že leta 1985 ustanovilo posvetovalno telo, Komisijo za AIDS, v kateri sodelujejo predstavniki pristojnih ministrstev, strokovnjaki, ki delajo na področju preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV, predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij, prizadetih skupin in drugih zainteresiranih javnosti. Preko Komisije za AIDS še danes uspešno poteka usklajevanje aktivnosti in spremljanje izvajanja nacionalne strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV.

Redni sestanki komisije, ki potekajo najmanj dvakrat letno, zagotavljajo izmenjavo informacij in učinkovito usklajevanje in sodelovanje politike, stroke in civilne družbe. Komisija za AIDS svetuje pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju Strategije ter redno preverja usmeritve in doktrino.

Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV

Prvi nacionalni program preprečevanja in obvladovanja aidsa v Republiki Sloveniji (1995–2000) je Slovenija dobila leta 1996. Naslednjo Strategijo preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV/aidsa za obdobje 2010-2015  je Vlada Republike Slovenije sprejela 26. novembra 2009, trenutno veljavna Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2017-2025 pa je bila sprejeta 6. aprila 2017.

Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV določa štiri prednostna področja delovanja:

  • preprečevanje okužbe s HIV,
  • zagotavljanje zgodnjega prepoznavanja okužb in preprečevanje prenosa, 
  • zdravljenje, oskrbo in profilakso ter
  • preprečevanje stigmatizacije in diskriminacije ter opolnomočenje oseb, ki živijo s HIV.

Preprečevanje novih okužb s HIV je, glede na še zmeraj nizko stopnjo okužbe s HIV pri nas, najpomembnejša prioriteta, varna spolnost z uporabo kondoma pa ostaja najbolj učinkovito sredstvo za zaščito pred okužbo s HIV. Dve najpomembnejši usmeritvi sta preprečevanje okužbe HIV pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi in spodbujanje testiranja ob tveganem vedenju.

Testiranje na HIV

Delež testiranih na  HIV je v Sloveniji relativno majhen. Da bi spreobrnili ta trend, je za Slovenijo zelo pomembno, da se poveča obseg testiranj pri tistih skupinah prebivalstva, ki imajo večjo možnost za prenos HIV ob sočasni promociji varnejše in odgovorne spolnosti. 

Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV  dolgoročno  kot najbolj priporočljiv način testiranja predvideva  zaupno testiranje pri izbranem zdravniku, ki za pacienta in zdravnika ne pomeni dodatnih stroškov, saj lahko na podlagiSplošnega dogovora zdravstveni domovi, zasebni zdravniki oziroma izvajalci s koncesijo ter bolnišnice za programe splošnih ambulant, ginekoloških dispanzerjev, ginekoloških ambulant in ambulant za bolezni dojk  zaračunavajo testiranje na HIV ZZZS-ju kot »ločeno zaračunljiv material« v skladu s priporočili, ki jih je določilo Ministrstvo za zdravje.

Dostopnost testiranja 

Vsem, ki za testiranje zaprosijo, je v Sloveniji zaupno brezplačno testiranje na voljo pri izbranem družinskem zdravniku. Na razpolago je tudi na posebnih testirnih mestih po vsej Sloveniji.

Anonimno brezplačno testiranje je dostopno na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Testiranje v skupnosti za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, je na voljo na testirnem mestu v Ljubljani  in občasno drugod na terenu.

Prodaja testov preko spleta - v Sloveniji ni dovoljena

Preko interneta je možno kupiti različne teste za testiranje na HIV. Skladno z Zakonom o medicinskih pripomočkih je promet na drobno z in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki za samotestiranje na okužbo HIV v Sloveniji dovoljen le v lekarnah. In vitro diagnostični medicinski pripomočki za samotestiranje na okužbo HIV, ki izpolnjujejo zahteve iz zakona, morajo biti označeni z oznako CE, ki jo mora spremljati številka priglašenega organa. 

Pri nakupu testov za HIV preko spleta ni jamstva za njihovo kakovost (izdelka samega in navodil za uporabo), za zanesljivost rezultatov (specifičnost, občutljivost) ter pravilnost shranjevanja in transporta s strani ponudnika. Če na spletu zasledite tak izdelek, gre za prodajo, ki je v nasprotju z zakonom, pristojni organ pa je Javna Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki ima pristojnosti pri nadzoru skladno z zakonom. 

Higienska nega in solariji

Na Ministrstvu za zdravje področje minimalnih sanitarno zdravstvene pogojev, ki morajo biti izpolnjeni pri izvajanju dejavnosti higienske nege zaradi varovanja zdravja ljudi pred nalezljivimi bolezni, ki nastanejo v vzročni zvezi s to dejavnostjo, urejamo s Pravilnikom o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti

Dejavnosti higienske nege obsegajo:

  • frizerske in brivske dejavnosti,
  • kozmetične dejavnosti (ličenja, manikure, nameščanje umetnih nohtov, odstranjevanja dlak in za vse druge postopke, ki se izvajajo v kozmetičnih salonih),
  • dejavnosti salonov za nego telesa (savne in kopeli, solariji, saloni za masažo in za vse druge postopke, ki se izvajajo v salonih za nego telesa),
  • pedikure,
  • dejavnosti piercing-a, tetoviranja in drugih podobnih postopkov.

Ob upoštevanju mnenja Evropske Komisije in dejstva, da je Svetovna zdravstvena organizacija zvišala stopnjo nevarnosti z "verjetno kancerogeno" na "kancerogeno za ljudi" smo s tem pravilnikom sprejeli tudi ukrepe za preprečevanje nevarnosti izpostavljanja ultravijoličnim žarkom v solarijih. 

Na osnovi določil glede solarijev morajo lastniki solarijev zagotoviti, da bodo uporabniki v objektih s solariji obveščeni o nevarnosti izpostavljanja ultravijoličnim žarkom. Nosilcem dejavnosti morajo v prostorih solarijev namestiti opozorila uporabnikom v zvezi z uporabo varno solarijev ter o zdravstvenih tveganjih in omejitvah uporabe solarija.