Inovativnost in kakovost v javni upravi

Inovativnost v javni upravi

Slovenija je s pristopom k OECD Deklaraciji o inovativnosti v javnem sektorju potrdila zavezanost k sistematičnemu razvoju inovativnosti kot pomembnega dela sodobne, odzivne in učinkovite javne uprave. Deklaracija poudarja, da inovativnost ni obrobna dejavnost, temveč strateška funkcija javnega sektorja, pri kateri ima pomembno vlogo vsak javni uslužbenec.

Na Ministrstvu za javno upravo to zavezo uresničujemo z nadaljevanjem in nadgrajevanjem dela, začetega v okviru projekta Inovativen.si, danes predvsem skozi inovacijsko skupnost javnega sektorja ter projektom Stičišče za oblikovanje politik (SOP). Pri tem sledimo temeljnim načelom deklaracije: krepimo pogoje za inoviranje v institucijah, spodbujamo zaposlene k iskanju novih rešitev, povezujemo različne deležnike, ustvarjamo prostor za preizkušanje pristopov ter podpiramo učenje iz izkušenj in širjenje dobrih praks.

Poseben poudarek namenjamo vključevanju različnih pogledov, medsebojnemu učenju in sodelovanju tudi na mednarodni ravni, zlasti v okviru OECD OPSI. 

V skladu z načeli deklaracije spodbujamo tudi kulturo preizkušanja, učenja in odprtega pogovora o tem, kaj deluje in kaj ne. Zato posebno pozornost namenjamo vzpostavljanju varnega prostora za izmenjavo izkušenj, kjer imajo pomembno mesto tudi neuspehi kot vir učenja, kar razvijamo tudi skozi pobudo Spodlet za zalet.

Izzive javne uprave naslavljamo z uporabo lastnih znanj in kapacitet zaposlenih, ki jih povezujemo v medinstitucionalne time ter jim omogočamo razvoj in uporabo inovativnih pristopov pri oblikovanju rešitev.

Inovacijska skupnost

Inovacijska skupnost je nacionalna platforma za povezovanje zaposlenih v javnem sektorju na področju inovativnosti, kakovosti in izboljšav delovanja. Namenjena je izmenjavi dobrih praks, učenju, mreženju ter krepitvi znanj in veščin za uporabo sodobnih pristopov pri delu.

V okviru skupnosti organiziramo srečanja, krajše delavnice in druge aktivnosti, na katerih predstavljamo izkušnje iz prakse, odpiramo aktualna vprašanja, delimo uporabna orodja ter spremljamo razvojne trende doma in v mednarodnem okolju.

Komu je namenjena?

Inovacijska skupnost je namenjena vsem zaposlenim, ki verjamete v vrednote drzna odgovornost, igriva inovativnost in partnersko sodelovanje ter si želite spreminjati družbeno in poslovno okolje na bolje. V prvi vrsti je skupnost namenjena javnim uslužbencem, vendar se lahko vključi kdorkoli. Skupnost je v prvi vrsti namenjena zaposlenim v javnem sektorju, v posamezne aktivnosti pa po potrebi vključujemo tudi druge deležnike.

Članstvo v skupnosti je prostovoljno in se potrdi z vpisom. 

Kaj prinaša sodelovanja v skupnosti?

• povezovanje s sodelavci iz različnih institucij,
• izmenjavo dobrih praks in izkušenj,
• nova znanja in veščine,
• možnost sodelovanja pri razvoju rešitev za skupne izzive javne uprave.

Zbiranje inovacij, izboljšav in dobrih praks

V okviru inovacijske skupnosti sistematično zbiramo inovacije, izboljšave in dobre prakse iz različnih delov javnega sektorja. Namen te aktivnosti je pridobiti boljši pregled nad rešitvami, ki nastajajo v praksi, ter omogočiti njihovo večjo prepoznavnost, medsebojno učenje in prenos v druga okolja.

Ne zbiramo le velikih sistemskih novosti, temveč tudi manjše izboljšave, ki zaposlenim in uporabnikom prinašajo konkretne koristi. Veliko pomembnih premikov namreč nastane prav iz potreb, izkušenj in pobud zaposlenih, ki pri svojem delu prepoznajo priložnosti za izboljšanje.

Zbrani primeri so podlaga za nadaljnji razvoj kataloga inovacij javne uprave, ki bo služil kot pregleden prikaz izbranih rešitev, praks in pristopov. Hkrati ta aktivnost podpira tudi sodelovanje Slovenije v mednarodnih pobudah, zlasti v okviru OECD OPSI, kjer želimo slovenske izkušnje umestiti tudi v širši mednarodni prostor.

V kolikor imate tudi vi primer inovacije, izboljšave ali dobre prakse, man lahko to sporočite preko vprašalnika.

Kakovost v javni upravi

Kakovost v javni upravi postaja eno ključnih vprašanj sodobnega upravljanja. V času naraščajočih pričakovanj državljanov, digitalne preobrazbe in pritiska na učinkovito porabo javnih sredstev ni več dovolj, da javna uprava zgolj deluje – delovati mora kakovostno.

V svojem bistvu kakovost v javni upravi pomeni, kako dobro država služi ljudem. Gre za sposobnost institucij, da zagotavljajo dostopne, zanesljive, pravočasne in uporabniku prijazne storitve. Eden ključnih razlogov za poudarek na kakovosti je zaupanje. Izkušnje državljanov z javnimi storitvami neposredno vplivajo na njihovo razumevanje države. Zapleteni postopki, dolgi roki in nejasna komunikacija znižujejo zaupanje, medtem ko učinkovite in razumljive storitve to zaupanje krepijo. V tem smislu kakovost ni zgolj operativno vprašanje, temveč temelj legitimnosti javnih institucij.

Poleg tega kakovost pomembno vpliva na učinkovitost porabe javnih sredstev. Neoptimalni procesi pogosto vodijo v podvajanje dela, napake in dodatne stroške. Nasprotno pa dobro zasnovani in vodeni procesi omogočajo, da so storitve opravljene pravilno že prvič, kar dolgoročno pomeni večjo učinkovitost in racionalnost. Kakovost javne uprave je tesno povezana tudi z uspešnostjo javnih politik. Tudi najbolj premišljene politike ne dosegajo želenih učinkov, če njihovo izvajanje ni ustrezno. Javna uprava ima ključno vlogo pri prenosu političnih odločitev v prakso, zato je njena kakovost neposredno povezana z rezultati na področjih, kot so zdravstvo, izobraževanje ali socialna varnost.

Nenazadnje pa kakovost vpliva tudi na širšo družbeno in gospodarsko okolje. Učinkovita, predvidljiva in transparentna javna uprava prispeva k večji konkurenčnosti države, saj ustvarja stabilno okolje za razvoj in investicije.

Model CAF

V evropskem prostoru je široko uveljavljen t.i. skupni ocenjevalni okvir-Common Assessment Framework (CAF), ki organizacijam omogoča celovit pristop k samoocenjevanju in stalnemu izboljševanju. Tudi v slovenski javni upravi ni več novost, temveč že več kot dvajset let uveljavljeno orodje vodenja in stalnega izboljševanja. Model CAF temelji na načelu stalnega izboljševanja, ki vključuje načrtovanje, izvajanje, spremljanje in prilagajanje ukrepov. To omogoča organizacijam, da se odzivajo na spremembe in postopno izboljšujejo svoje delovanje.

Ministrstvo za javno upravo koordinira uvajanje modela CAF v organizacije, organizira usposabljanja in podpira organizacije pri samoocenjevanju. Organizacijam ponujamo orodje, s katerim lahko na dokaj preprost način ocenijo svoje delovanje ter pri tem prepoznajo svoje prednosti in predvsem priložnosti za izboljšanje svojega delovanja.

Skladno s cilji Strategije razvoja javne uprave 2015–2020 smo v letih 2016-2023 izvajali projekt Uvajanje sistemov vodenja kakovosti v organe javne uprave (model CAF). Projekt je uspešno zaključen,  v okviru redne dejavnosti ministrstva pa nadaljujemo z aktivnostmi za sistemsko uvajanje modela CAF v organizacije javne uprave. V Sloveniji že okoli 150 organizacij v javni upravi in javnem sektorju uporablja model CAF, nekatere celo več kot dve desetletji. Učinek redne implementacije modela in zavezanosti k stalnim izboljšavam je viden med drugim tudi v zadovoljstvu uporabnikov javne uprave- v nedavni anketi o zadovoljstvu z javnimi storitvami so slovenski uporabniki nadpovprečno zadovoljni v primerjavi z večino drugih evropskih držav.

S tem krepimo ozaveščenost javnih uslužbencev o pomenu kakovosti kot vrednote, inovacijsko kulturo ter prizadevanja za učinkovito in odlično delovanje.