Skoči do osrednje vsebine

Državljani Slovenije se za uresničevanje skupnih interesov združujejo v društvih in ustanovah.

Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje za uresničevanje skupnih interesov članov. Delovanje društva je javno.

Ustanovitev društev

Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične oziroma pravne osebe. Društva ni mogoče ustanoviti kot gospodarska družba, ki ima v temeljnem aktu določeno dejavnost, ki jo gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov, društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.

Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva. Sami določijo namen in cilje društva, njegovo dejavnost oziroma naloge ter način delovanja. Odločitve o upravljanju društva neposredno ali posredno sprejemajo članice in člani društva.

Registracija zveze društev

Zveza društev je združenje najmanj dveh društev. Zvezo društev ustanovijo društva z enakimi ali s podobnimi nameni in cilji delovanja, ki opravljajo podobne ali medsebojno povezane dejavnosti, da bi v njej uresničevali skupne interese in da bi z doseganjem namena in ciljev, ki so podobni, nadgradili namen in cilje ustanoviteljev. Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev ustanoviteljev.

Registracija podružnice tujega društva

Tuje društvo lahko deluje na območju Republike Slovenije prek podružnice, če je ta vpisana v register podružnic tujih društev. Z registracijo se podružnici tujega društva prizna določena pravna sposobnost, da nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun tujega društva. Podružnica tujega društva mora pri poslovanju uporabljati ime tujega društva in svoje ime, za obveznosti, ki jih prevzema oziroma nastanejo z njenim poslovanjem, pa odgovarja tuje društvo z vsem svojim premoženjem.

Registracija društva, ki je nastalo s spojitvijo društev

Odločitev o spojitvi društev morajo sprejeti zbori članov vseh sodelujočih društev. Društvo, ki je nastalo s spojitvijo, je pravni naslednik spojenih društev. Zahtevo za registracijo mora zastopnik društva vložiti v 30 dneh po sprejetih statusnih spremembah. Društvo, ki je  zaradi spojitve prenehalo delovati, se iz registra društev izbriše na podlagi odločbe o registraciji novega društva.

Registracija pripojitve društva

Odločitev o pripojitvi društva k drugemu društvu morajo sprejeti zbori članov vseh sodelujočih društev. Društvo, h kateremu se je drugo društvo pripojilo, je pravni naslednik pripojenih društev. Zahtevo za registracijo mora zastopnik društva vložiti v 30 dneh po sprejetih statusnih spremembah. Društvo, ki je zaradi pripojitve prenehalo delovati, se iz registra društev izbriše na podlagi odločbe o registraciji pripojitve društva.

Registracija spremembe imena, sedeža, naslova sedeža, temeljnega akta ali zastopnika

Zahtevo za registracijo spremembe imena, skrajšanega imena, sedeža ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslova sedeža mora društvo vložiti v 30 dneh od nastale spremembe. Zahtevi za registracijo sprememb mora priložiti zapisnik seje organa, na kateri so bile spremembe sprejete. Če je bil spremenjen temeljni akt, mora zahtevi priložiti en izvod sprememb temeljnega akta ali prečiščenega besedila temeljnega akta.

Prenehanje delovanja društva, zveze društev in izbris iz registra društev

Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po zakonu.

Društvo ali zveza društev preneha po volji članov, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva. V sklepu mora določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti, premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa se prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev. Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko. Vsaka delitev premoženja društva med člane društva je nična.

Vse zahteve za registracije društev poda zastopnik društva pri upravni enoti, kjer ima društvo sedež.

Kaj je ustanova?

Ustanova je na določen namen vezano premoženje. Ustanovitveno premoženje ustanove so lahko denar, premičnine, nepremičnine in druga premoženjska upravičenja. 

Namen ustanove mora biti splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen. Splošno koristen namen predstavlja delovanje na področjih znanosti, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, otroškega, invalidskega in socialnega varstva, varstva okolja, varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine, delovanje za verske namene in podobno. Namen ustanove je dobrodelen, če je ustanovljena z namenom pomagati osebam, ki so pomoči potrebne.

Ustanovitev ustanove

Ustanovo lahko ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba. Ustanova postane pravna oseba, ko pristojno ministrstvo s področja delovanja ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi. Soglasje posreduje Ministrstvu za notranje zadeve, ki ustanovo vpiše v evidenco ustanov.

Iskalnik