Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI
Domovi za starejše zagotavljajo nastanitev, oskrbo, zdravstveno nego in rehabilitacijo ter druge oblike podpore osebam, ki zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin ne morejo več samostojno živeti doma oziroma pri tem potrebujejo stalno pomoč. Z zagotavljanjem bivanja, prehrane, varstva, zdravstvenega varstva in drugih storitev nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in družine.

V domovih za starejše osebe (DSO) trenutno vzporedno delujeta dva sistema:

Uporabnik ne more hkrati koristiti dolgotrajne oskrbe v instituciji in institucionalnega varstva, saj gre za primerljive pravice, ki se med seboj izključujejo. Po katerem sistemu se vključi v DSO, je odvisno od njegovih potreb in pogojev, ki jih izpolnjuje.

Pogoji za pridobitev pravic, način financiranja in postopek uveljavljanja pravic se med sistemoma razlikujejo. DSO sprejemajo vloge za sprejem po obeh zakonskih podlagah, glede na svoje proste kapacitete.

Vsi, ki so trenutno na čakalnih seznamih za sprejem v domove starejših po Zakonu o socialnem varstvu, morajo za uveljavitev pravic iz novega sistema dolgotrajne oskrbe oddati novo vlogo na vstopni točki pri centru za socialno delo (CSD). Vseeno pa obstoječi čakalni seznami po Zakonu o socialnem varstvu ostajajo v veljavi, saj bodo DSO še naprej lahko v manjšem obsegu izvajali institucionalno varstvo po starem sistemu.

Dolgotrajna oskrba v instituciji

To je pravica sistema dolgotrajne oskrbe, ki se izvaja v instituciji (DSO). Uporabnik v instituciji prejema pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve

Obseg storitev dolgotrajne oskrbe v instituciji

Obseg storitev, ki jih prejmejo stanovalci v DSO, je določen v urah:

  • za prvo kategorijo 20 ur mesečno,
  • za drugo kategorijo 40 ur mesečno,
  • za tretjo kategorijo 60 ur mesečno,
  • za četrto kategorijo 80 ur mesečno,
  • za peto kategorijo 110 ur mesečno.

Stanovalec v DSO prebiva stalno, število ur pa predstavlja mesečni obseg storitev, ki jih prejme glede na potrebe.

Kaj plača uporabnik

Stanovalci v DSO, ki koristijo dolgotrajno oskrbo v instituciji, plačujejo stroške prehrane in nastanitve. Cene standardne nastanitve in prehrane se lahko med DSO-ji razlikujejo, a so omejene na višino zagotovljene pokojnine.

Storitve dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki osebi pripadajo glede na kategorijo, v katero je uvrščena, so krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Možnost oprostitve plačila

Če oseba ne morete pokriti stroškov nastanitve in prehrane, lahko zaprosi za oprostitev plačila na pristojnem CSD, ki bo presodil njeno finančno sposobnost. CSD bo glede na njen materialni položaj in druge okoliščine ugotovil, v kolikšnem obsegu je oproščena plačila ter kdo je dolžan kriti preostali del stroškov.

Dodatne storitve

Izvajalci lahko ponujajo tudi dodatne storitve (na primer frizerske, kozmetične, prevoz, dodatne rekreativne aktivnosti), ki jih upravičenec doplača po ceniku izbranega izvajalca. Izvajalec mora imeti javno objavljen cenik vseh storitev, ki jih ponuja.

Združljive pravice z dolgotrajno oskrbo v instituciji

Vsak upravičenec, ki izbere dolgotrajno oskrbo v instituciji, je upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo dolgotrajne oskrbe, v katero je uvrščen:

  • prva kategorija: 12 ur letno,
  • druga kategorija: 24 ur letno,
  • tretja kategorija: 48 ur letno,
  • četrta kategorija: 30 ur letno,
  • peta kategorija: 24 ur letno.

Če so zmogljivosti izvajalca zasedene

Če upravičenec zaradi zasedenosti zmogljivosti izvajalca ne more koristiti dolgotrajne oskrbe v izbranem DSO, se lahko vpiše na čakalni seznam pri izvajalcu. Med čakanjem lahko dolgotrajno oskrbo v instituciji koristi pri drugem izvajalcu oziroma izbere drugo obliko pravice do dolgotrajne oskrbe, na primer dolgotrajno oskrbo na domu ali denarni prejemek.

Koristi lahko tudi druge storitve, če izpolnjuje pogoje zanje in njihovo koriščenje ni nezdružljivo z izbrano pravico do dolgotrajne oskrbe. Med drugim lahko koristi pomoč na domu in druge storitve po predpisih s področja socialnega varstva. Koristi lahko tudi storitev e-oskrbe in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

Mirovanje pravice

Če je uporabnik sprejet v bolnišnico ali drugo obliko namestitve, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji miruje.

Uporabnik, njegov skrbnik ali zastopnik mora o sprejemu in odpustu obvestiti koordinatorja dolgotrajne oskrbe. Po zaključku hospitalizacije se izvajanje pravice ponovno vzpostavi.

Prehod k drugemu izvajalcu

Če uporabnik zamenja izvajalca, mora z novim skleniti nov osebni načrt. Obstoječi oziroma prejšnji izvajalec mu izda potrdilo o že opravljenih urah storitev dolgotrajne oskrbe v instituciji v mesecu zamenjave ter o neizkoriščenih urah storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v letu.

Storitev institucionalnega varstva starejših

Storitev institucionalnega varstva starejših obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva.

Osnovna oskrba zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoz.

Socialna oskrba pa je strokovno vodena dejavnost, namenjena izvajanju vsebin socialne preventive, terapije in vodenja upravičencev. Vključuje izvajanje nalog varstva, posebnih oblik varstva, vzgoje in priprave na življenje ter nalog vodenja. Varstvo pomeni nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih aktivnosti (vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji in pri orientaciji). Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk.

Storitev institucionalnega varstva je za uporabnike plačljiva.

Možnost oprostitve plačila

Upravičenec, ki ne zmore plačila storitev DSO, lahko zaprosi za oprostitev plačila pri pristojnem centru za socialno delo.

Sprejem v dom za starejše in seznam nastanitvenih mest

Postopek za sprejem v DSO se začne s prošnjo za sprejem v institucionalno varstvo, ki se vloži pri želenem zavodu. Vlogo za sprejem v DSO je mogoče oddati na enem mestu tudi za več domov hkrati, vloge so enotne za vse domove, poleg klasičnih poti jih je mogoče oddati tudi po elektronski pošti in na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS), kjer je na voljo tudi:

  • pregled prošenj po posameznih območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in izvajalcih v javni mreži - za vsakega izvajalca je navedena kapaciteta, število prostih mest, pregled vseh prejetih prošenj in število aktivnih prošenj za takojšnji sprejem,
  • pregled kapacitet in pokritost institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih. 

Bodoči stanovalec lahko v sistemu za oddajo vlog tudi spremlja proces obdelave svoje vloge.

Seznam domov za starejše

Lokacije domov za starejše so predstavljene na zemljevidu DSO. Posebej je označeno, kateri DSO so javni zavodi in kateri so koncesionarji, dodatno so navedeni posebni zavodi, ki izvajajo institucionalno varstvo za odrasle osebe s težavami v duševnem zdravju, odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter gibalno in senzorno ovirane odrasle osebe, ki zaradi specifičnih okoliščin ne zmorejo živeti v domačem okolju.

Krizne namestitve

Krizne namestitve so namenjene starejšim, mlajšim invalidnim osebam, otrokom, mladostnikom in odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, osebam s težavami v duševnem zdravju ali drugimi oviranostmi ter odraslim osebam, ki jim krizne namestitve ne more zagotoviti center za socialno delo.

Krizna namestitev se lahko izvede zgolj na podlagi mnenja centra za socialno delo. Izvajalec krizne namestitve takoj po namestitvi, najpozneje pa v 72 urah, z upravičencem ali njegovim zakonitim zastopnikom, sklene dogovor o vključitvi v krizno namestitev, v katerem določita vrsto oskrbe, kategorijo socialne oskrbe ter uredita vprašanja zdravstvenega varstva, obliko izvajanja storitve, dan vključitve v krizno namestitev, obseg in način zagotavljanja krizne namestitve, morebitne dodatne storitve ter datum poteka upravičenosti do krizne namestitve.

Krizna namestitev je za upravičenca brezplačna in traja do 21 dni, z možnostjo enkratnega podaljšanja za 21 dni, če po mnenju centra za socialno delo vrnitev upravičenca v domače okolje oziroma vključitev v drugo obliko socialnovarstvene storitve v mreži javne službe še ni mogoča. Center za socialno delo v času trajanja krizne namestitve sodeluje z upravičencem pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti za vrnitev v domače okolje oziroma vključitev v drugo obliko socialnovarstvene storitve v mreži javne službe.

Sveti domov za starejše

Organ upravljanja doma za starejše je svet doma za starejše, ki ga sestavljajo:

  • predstavniki ustanovitelja, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije,
  • predstavnik delavcev, ki ga izvolijo delavci s tajnim glasovanjem,
  • predstavnik oskrbovancev in
  • predstavnik sveta lokalne skupnosti, ki ga imenuje svet lokalne skupnosti.

Predstavnike ustanovitelja imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog pristojne ministrice oziroma ministra, pristojnega za socialno varstvo.

Protokol za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih socialnovarstvenih zavodov ureja:

  • postopek izbire kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih domov za starejše,
  • usposabljanje oziroma preverjanje znanja in odgovornosti predstavnikov ustanovitelja v svetih domov za starejše.