Skoči do osrednje vsebine

Konzularne informacije Veleposlaništva Zagreb

Obvestilo Ministrstva za zunanje zadeve

Zaradi še vedno prisotne možnosti okužbe z virusom COVID-19 slovenskim državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino spremljajo širjenje virusa in njegove prisotnosti na območju načrtovane poti ter preverijo pogoje vstopa v ciljno državo ter upoštevajo odločitve tamkajšnjih oblasti. Slovenskim državljanom, ki se vračajo v domovino, priporočamo upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Konzularni oddelek Veleposlaništva Republike Slovenije v Zagrebu primarno nudi konzularno zaščito in pomoč državljanom Slovenije in izvaja nekatere konzularne funkcije v korist tujih državljanov.

Potovanja na Hrvaško v času epidemije COVID-19

Informacije za potovanja na Hrvaško za čas trajanja epidemije Covid-19 najdete v rubriki Varnost potovanj na strani države. Tam najdete tudi druge koristne informacije o potovanju in življenju v državi.

Kaj veleposlaništvo lahko stori za vas?

Če ste se v tujini znašli v težavah, se za pomoč lahko obrnete na slovenska predstavništva v tujini. V temi Pomoč slovenskih predstavništev v tujini preverite, kaj predstavništva lahko storijo za vas in česa ne morejo.

Osnovne informacije za obiskovalce Republike Hrvaške

Pomembne telefonske številke in kontakti

  • 112 – hitra/nujna pomoč (policija, zdravniška pomoč, gasilci)
  • 192 – policija
  • 193 – medicinska pomoč
  • 194 – gasilci
  • 195 – reševanje na morju
  • 1987 – pomoč na cesti

Prečkanje državne meje

Slovenija in Hrvaška sta članici EU, vendar se na državni meji med državama izvaja striktni schengenski nadzor. Slovenski državljani lahko v Republiko Hrvaško vstopijo z veljavnim potovalnim dokumentom, bodisi osebno izkaznico ali potnim listom. Priporočamo, da se pred potovanjem preveri veljavnost teh dokumentov, ki mora trajati za ves čas bivanja na Hrvaškem.

Državljani naj bodo pozorni tudi na veljavnost vozniškega dovoljenja, v kolikor na Hrvaško potujejo z osebnim vozilom. V primeru izgube ali kraje potovalnih dokumentov je treba to čimprej prijaviti na najbližji policiji postaji v Republiki Hrvaški in pridobiti izvod policijskega zapisnika o prijavi.

Zdravstveno zavarovanje

Stroške nujne zdravniške pomoči na Hrvaškem oziroma potrebne zdravstvene storitve krije imetniku Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, in sicer neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže in imajo sklenjeno pogodbo s Hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje.

Gre za  kritje storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja na Hrvaškem. Obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki sprejme osebo na zdravljenje. Zdravnik mora na podlagi evropske kartice osebi nuditi zdravstvene storitve v takem obsegu, da se ji zgolj zaradi zdravljenja ni potrebno vrniti v pristojno državo pred potekom nameravanega bivanja na Hrvaškem.

Priporočamo sklenitev dodatnega nezgodnega zdravstvenega zavarovanja za potovanja v tujino, ki krije tudi druge stroške zdravljenja ter storitve (na primer zdravstveno evakuacijo ali pa prevoz posmrtnih ostankov v Slovenijo), ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije.

Dodatne informacije o obveznem in dodatnem zavarovanju v tujini je mogoče pridobiti na spletnih straneh ZZZS.

Turistične takse, prijava prebivanja, kampiranje

Upravitelji turističnih objektov so dolžni prihod gostov prijaviti pristojni turistični organizaciji. V ta namen se zaračunajo tudi ustrezne turistične takse. Prijava prebivanja na policiji za slovenske državljane ni potrebna, v kolikor ti bivajo na Hrvaškem za obdobje do treh mesecev.

Pogoji bivanja državljanov EU na Hrvaškem so podrobneje opredeljena na spletnih straneh hrvaškega ministrstva za notranje zadeve.

Opozarjamo, da je pri registraciji nočitev potrebno predložiti osebne dokumente, vendar ne za dlje kot je potrebno za vpis v knjigo gostov. Deponiranje osebnih dokumentov oziroma zahteva za odvzem s strani gostitelja je neupravičena in je lahko predmet inšpekcijske prijave pristojnemu hrvaškemu organu.

Kampiranje v smislu šotorjenja, prebivanja v počitniški prikolici, mobilni hišici ali avtodomu je na Hrvaškem dovoljeno samo v organiziranih kampih. Izjemoma je v času športnih, kulturnih in podobnih množičnih manifestacij možno kampirati izven kampov, in sicer na mestu, določenem s strani pristojnih hrvaških organov. Kazni za kampiranje izven kampov znašajo od 2.000 do 15.000 HRK in se običajno izrekajo s strani turističnega inšpektorja na samem mestu ugotovljene kršitve.

Dodatne informacije glede obveznosti in dolžnosti ponudnikov gostinskih in prenočitvenih uslug so razvidne iz Zakona o ugostiteljskoj djelatnosti ter spletnih straneh ministrstva, pristojnega za turizem.

Plačilna sredstva in dvig denarja

Hrvaška ni članica evroobmočja, zato je edino uradno plačilno sredstvo v državi hrvaška kuna (HRK). Izjema so določene cestninske postaje na hrvaških avtocestah, kjer je mogoče poleg gotovinskega plačila v kunah in uporabe plačilne kartice, cestnino poravnati tudi v evrski gotovini.

Evre je mogoče  v hrvaške kune zamenjati v menjalnicah ali pa na bankomatih, ki omogočajo gotovinsko poslovanje z mednarodnimi bančnimi (debetnimi in kreditnimi) karticami. Ob slednjem slovenskim državljanom svetujemo, da se glede plačila provizije gotovinskega dviga na hrvaških bankomatih za dodatne informacije obrnejo na svojo matično banko.

Opozarjamo, da je mogoče na določenih bankomatih denar dvigniti s konverzijo ali brez nje. V primeru dviga s konverzijo banka lastnica bankomata zamenja valuto po svojem deviznem tečaju, v primeru brez konverzije pa se pri pretvorbi evrov v kune upošteva tečaj, ki velja na banki, izdajateljici kartice. Dvig gotovine brez konverzije je običajno cenejši, priporočamo pa, da se pred tem o pogojih konverzije pozanimate tudi pri banki, ki je lastnica bankomata oziroma matični banki. 

Več o monetarni ureditvi RH je moč najti na spletnih straneh Hrvaške narodne banke ter spletnih straneh posameznih komercialnih bank, ki delujejo na ozemlju RH.

Prometni predpisi

Hrvaške ceste so, predvsem v času poletne turistične sezone, izredno obremenjene. Popotnikom svetujemo, da se na pot odpravijo spočiti, vozijo strpno in previdno ter upoštevajo prometne predpise, predvsem omejitve hitrosti.

Hrvaška policija je pri sankcioniranju prometnih prekrškov dosledna in lahko zahteva plačilo kazni na samem mestu kršitve, v primeru neplačila pa lahko začasno odvzame tudi osebne dokumente kršitelja za čas, dokler izrečena kazen ni poravnana. Kršitelja se lahko napoti tudi k sodniku za prekrške, ki, glede na okoliščine, odloči o kazni za storjeni prekršek. Izrečene kazni se običajno plačujejo v gotovini, redkeje je to mogoče s plačilno kartico (v primeru,da so policisti opremljeni s prenosnimi POS terminalom).

Splošne omejitve hitrosti so enake kot v Sloveniji, torej na avtocesti 130 km/h, na hitrih cestah rezerviranih za motorna vozila 110 km/h ter na ostalih cestah 90 km/h. Kazni za prehitro vožnjo znašajo od 300 HRK za prekoračitev hitrosti za 10 km/h izven naselja, pa do 15.000 HRK (ali zaporno kaznijo do 60 dni) ter prepovedjo upravljanja vozila na ozemlju Hrvaške za dve leti v primeru prekoračitve hitrosti za več kot 50 km/h v naselju.

Meja za kaznovanje vožnje pod vplivom alkohola je postavljena pri 0,5 promila alkohola v krvi (0,5 g alkohola na kilogram krvi). Denarne kazni za kršitelje znašajo od 1.000 HRK do 15.000 HRK. Mladi vozniki (do 24 leta starosti) in poklicni vozniki morajo vozilo upravljati z  0,0 promila alkohola v krvi, kazen za izmerjeno vsebnost alkohola do 0,5 g alkohola na kg krvi pa v njihovem primeru znaša 700 HRK.

Dodatne informacije o prometnih predpisih je mogoče najti na spletni strani hrvaškega ministrstva za notranje zadeve.

Obvezna oprema osebnega vozila

Slovenski državljani, ki se na Hrvaško pripeljejo z osebnimi vozili, naj bodo pozorni na obvezno opremo, ki jo morajo imeti v vozilu. Sem spadajo rezervno kolo (ali ustrezni pripomočki za vožnjo z izpraznjeno pnevmatiko), standardizirani varnostni trikotnik, paket prve pomoči, rezervne žarnice (razen za vozila s svetili brez žarilne nitke) ter odsevni jopič.

Opozarjamo, da hrvaški zakon o varnosti prometa prepoveduje montažo in uporabo pripomočkov, ki motijo ali odkrivajo delovanje naprav za merjenje hitrosti. V primeru, da policist v vozilu odkrije motilec laserskega merilnika hitrosti, bo zahteval njegovo takojšnjo odstranitev, predpisana kazen za uporabo omenjene naprave pa znaša 2.000 HRK. 

Dodatne informacije o prometnih predpisih je mogoče najti na spletnih straneh hrvaškega ministrstva za notranje zadeve.

Upravljanje in registracija plovil

Po vstopu v EU se plovila, ki jih slovenski državljan po kopenski poti  uvozijo na Hrvaško, oproščeni carinskega nadzora. To pa ne velja za plovila, ki v hrvaške teritorialne vode vstopijo z območja mednarodnih voda - v teh primerih je potrebno opraviti tako mejno kot carinsko kontrolo. Plovilo se mora prijaviti v prvi luški kapetaniji (v Istri, če prihaja npr. iz Izole), kjer se plača taksa za varnost plovbe (od 700,00 kn naprej - odvisno od dolžine plovila) in turistična taksa (plača se pavšal, ki je prav tako odvisen od dolžine plovila).

V kolikor se plovilo pripelje po kopnem, se opravi privez v ciljni marini. V tem primeru se prijava v luški kapetaniji izvrši takrat, ko se plovilo namerava uporabiti za plovbo. Lastnik plovila je dolžan pri tem imeti izvirnike listin za plovilo (zavarovanje, dovoljenje za voditelja plovila, tehnična brezhibnost).

Republika Hrvaška priznava veljavnost kateregakoli od naslednjih dokumentov, izdanega s strani Uprave Republike Slovenije za pomorstvo:

  • potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna,
  • potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna,
  • potrdilo o usposobljenosti za mornarja motorista in
  • poveljnik jahte z bruto tonažo do 500 BT.

Imetniki navedenih potrdil so kvalificirani za upravljanje s plovili vpisanimi v Republiki Hrvaški za šport in prosti čas in s plovili za gospodarsko uporabo – najem brez posadke.

Lastniki plavil lahko podrobnejše informacije o postopkih registracije in pridobitve dovoljenj pridobijo neposredno na pristojnih luških kapetanijah in Ministrstvu za promet pomorstvo in infrastrukturo Republike Hrvaške.

Podrobnejše informacije o postopkih in predpisih s področja upravljanja plovil je dosegljivih na spletnih straneh Ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo RH.

Ribolov

Za izvajanje športnega ali rekreacijskega ribolova (ki se ga izvaja z obale, čolna ali pod vodo) je potrebno imeti dovoljenje, ki ga izdajo za to pooblaščene agencije oziroma lokalne izpostave Uprave za ribištvo, prosilec pa mora biti v primeru športnega ribolova tudi član hrvaškega društva za športni ribolov na morju oziroma enakovrednega nacionalnega društva.

Izjemoma ribolovna dovolilnica ni potreba, če rekreacijski ribolov izvaja oseba mlajša od 14 let z ribiško vrvico na ali brez palice.

Ribolov je prepovedan na območjih okoli gojišč rib in školjk, v pristaniščih (razen na v ta namen določenih in označenih mestih), na plažah in kopališčih (v obdobju od 1. junija do 1. oktobra) ter zaščitenih območjih (naravni rezervati).

Opozarjamo tudi na omejitev oziroma prepoved ribolova določenih ribjih vrst ter iznosa (nabiranja) školjk in drugih morskih organizmov. Podrobnejše podatke o omejitvah ribolova je mogoče pridobiti na lokalnih uradih Uprave za ribištvo oziroma na pooblaščenih agencijah, ki izdajajo dovoljenja za ribolov.

Letne dovolilnice lahko slovenski državljani kupijo le v primeru,da imajo na Hrvaškem prijavljeno prebivanje.

Več informacij o športnem in rekreacijskem ribolovu ter ribolovnih dovolilnicah je dosegljivih na spletnih straneh Uprave za ribištvo RH.

Potovanje mladoletnih oseb brez spremstva

Mladoletne osebe, ki v ali prek ozemlja Hrvaške potujejo brez spremstva staršev ali zakonitega zastopnika, ne potrebujejo njihovega overjenega soglasje za prehod meje. Ne glede na navedeno so mejni policisti so dolžni izvajati ukrepe, s katerimi zagotavljajo zaščito interesov mladoletne osebe, ki sama oziroma brez spremstva zakonitega zastopnika prečka mejo. Pri tem lahko dodatno preverijo okoliščine potovanja otroka (namen, skrbništvo nad otrokom ipd.).

Hrvaški zakon sicer ne predpisuje posebne dodatne dokumentacije (npr. rojstni list, odločba o skrbništvu, izpisek iz poročne matične knjige, soglasje staršev), ki jo morajo imeti tretje osebe ob prečkanju meje z mladoletnim otrokom, vendar lahko policija po potrebi zahteva tudi tovrstna dokazila. 

Dodatne podrobnosti o predpisih na tem področju je mogoče najti na spletnih straneh MNZ RH.

Vnos domačih živali

Po vstopu Hrvaške v EU na slovensko-hrvaški meji ni več carinske kontrole, kjer bi bilo potrebno prijavljati vnos domačih živali (psi, mačke, ptice). Hrvaška veterinarska uprava ob tem navaja, da morajo biti vneseni psi in mačke cepljene proti steklini, imeti čip ter potni list (veterinarski certifikat), če so starejše od 3 mesecev.

Za ptice, kunce in druge male živali posebne listine niso zahtevane, če njihovo število ne preseže pet živali oziroma se jih ne vnaša v komercialne namene (prodaja, sodelovanje na razstavah in podobno).

Vnos zdravil

Vnos zdravil za osebne potrebe na Hrvaško je mogoč v količinah, ki so potrebne za največ mesec dni zdravljenja. Pri tem mora imeti slovenski državljan pri sebi ustrezno medicinsko dokumentacijo (potrdilo zdravnika, prepis zgodovine bolezni).

Vnos zdravil z vsebnostjo drog je mogoče za osebno uporabo na Hrvaško prinesti v količini, ki zadostuje za 5 dni zdravljenja. Tovrstna zdravila je mogoče vnesti z  ustrezno spremljajočo  medicinsko dokumentacijo (recept, overjeno potrdilo zdravnika), iz katere je razvidna nujnost jemanja tovrstnih zdravil. Če zdravila vnašajo osebe, ki so na substitucijski terapiji bolezni odvisnosti ali na terapiji zdravljenja malignih bolezni, lahko vnesena količina znaša za 15 dni osebne uporabe.

Dodatne informacije o vnosu stvari, ki so lahko predmet carinskih postopkov, je moč najti na spletnih straneh Carinske uprave RH.

Vnos orožja

Vnos orožja na Hrvaško je dovoljen samo ob predhodni prijavi vnosa mejni policiji in pridobitvi ustreznega dovoljenja (glede na vrsto orožja). Iznos orožja iz Hrvaške se lahko izvede samo ob predloženem orožnem listu.

Na Hrvaškem je mogoče nabaviti določene vrste orožja brez prijave pristojnim organom. Gre za orožja kategorije D, v katero spadajo zračna puška (z maksimalno kinetično energijo 10,5 J, največjim kalibrom 4,5 mm in največjo hitrostjo projektila 200 m/s), orožja s tetivo (z največjo natezno silo 450 N), električni paralizatorji za samoobrambo, razpršilci in hladno orožje.

Opozarjamo, da  je navedena orožja kategorije D ob prečkanju meje obvezno potrebno prijaviti hrvaški mejni policiji, vključno z  razpršilci oziroma solzilci. Glede na okoliščine in vneseno količino lahko policist zahteva dodatna pojasnila oziroma potrdila. Neprijava vnosa ima lahko za posledico zaseg predmetov ter izrek denarne kazni. 

Dodatne informacije o vnosu stvari, ki so lahko predmet carinskih postopkov, je moč najti na spletnih straneh Carinske uprave RH.

Za upravno poslovanje strank na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije so takse določene skladno z Zakonom o upravnih taksah.

Konzularni dnevi

Veleposlaništvo po potrebi organizira konzularne dneve izven kraja, kjer ima sedež. Konzularni dnevi so prvenstveno namenjeni slovenskim državljanom in tujcem slovenskega rodu. Nanje so vabljeni vsi, ki imajo kakršno koli vprašanje s področja konzularnih zadev, želijo podati vloge za vpis v matične knjige (rojstvo, poroka, smrt), spremembo stalnega/začasnega prebivališča, predati vlogo za ugotovitev državljanstva, pridobitev državljanstva, opraviti overitev in podobno.

Prostovoljno posredovanje podatkov o bivanju v tujini

V luči učinkovitejšega zagotavljanja konzularne pomoči in zaščite interesov slovenskih državljanov v tujini je državljanom Republike Slovenije, ki potujejo v Republiko Hrvaško, skladno z 29a. členom Zakona o zunanjih zadevah na voljo obrazec za zbiranje podatkov o državljanih, ki potujejo oziroma se nahajajo v tujini.

Podatki, ki jih slovenski državljani diplomatsko-konzularnim predstavništvom posredujejo prostovoljno, se zbirajo in uporabljajo izključno za namen hitrejšega stika v primeru konzularne pomoči in zaščite interesov slovenskih državljanov v tujini.

Tako zbrani podatki se na veleposlaništvu hranijo zgolj v času, ko se slovenski državljan nahaja tujini ter bodo po njegovem odhodu iz države uničeni.

Obrazec za prostovoljno posredovanje podatkov o bivanju v tujini