Konzularne informacije Veleposlaništva Zagreb

Konzularne informacije za obiskovalce Republike Hrvaške

Republika Hrvaška ostaja najpomembnejša turistična destinacija slovenskih državljanov. Po podatkih sistema eVisitor in Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške je Hrvaško v letu 2025 ponovno obiskalo več kot 1,6 milijona slovenskih turistov. Slovenski gostje so ustvarili prek 8 milijonov prenočitev, kar predstavlja 9,4 % vseh turističnih prenočitev na Hrvaškem.

Ob velikem številu obiskovalcev se vsako leto poveča tudi število primerov, ko slovenski državljani na Hrvaškem potrebujejo konzularno pomoč zaradi prometnih nesreč, bolezni, izgube dokumentov, prekrškov ali drugih nepredvidenih okoliščin.

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu popotnikom svetuje običajno previdnost ter spoštovanje hrvaških predpisov. Pred potovanjem priporočamo, da preverite veljavnost osebnih dokumentov, zdravstvenega zavarovanja ter se seznanite z osnovnimi informacijami, ki lahko pripomorejo k varnemu in brezskrbnemu dopustu.

Kaj veleposlaništvo lahko stori za vas?

Če ste se v tujini znašli v težavah, se za pomoč lahko obrnete na slovenska predstavništva v tujini. V temi Pomoč slovenskih predstavništev v tujini preverite, kaj predstavništva lahko storijo za vas in česa ne morejo.

Osnovne informacije za obiskovalce Republike Hrvaške

Pomembne telefonske številke in kontakti

• 112 – hitra/nujna pomoč (policija, zdravniška pomoč, gasilci)
• 192 – policija
• 193 – medicinska pomoč
• 194 – gasilci
• 195 – reševanje na morju
• 1987 – pomoč na cesti

Prehod meje

Slovenija in Hrvaška sta članici Evropske unije in schengenskega območja.

Junija 2026 je Republika Slovenija odpravila začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško, zato je prehod meje ponovno mogoč brez rednih mejnih kontrol. Policija lahko tudi v prihodnje izvaja ciljno usmerjene izravnalne ukrepe in naključne kontrole na podlagi ocene tveganja.

Kljub temu je v času poletnih prometnih konic mogoče pričakovati zastoje zaradi povečanega prometa. Na zunanjih schengenskih mejah Evropske unije se od aprila 2026 uporablja sistem Entry/Exit System (EES) za elektronsko evidentiranje vstopov in izstopov državljanov tretjih držav. Sistem ne velja za državljane držav članic Evropske unije, zato se slovenski državljani vanj ne evidentirajo.

Lahko pa zaradi izvajanja biometričnih kontrol državljanov tretjih držav prihaja do daljših čakalnih dob na zunanjih schengenskih mejah, zlasti pri vstopu na Hrvaško iz Srbije, Bosne in Hercegovine ali Črne gore oziroma pri potovanju slovenskih državljanov proti tem državam. Svetujemo skrbno načrtovanje poti ter preverjanje alternativnih mejnih prehodov.

Osebni dokumenti

Za potovanje na Hrvaško je potreben veljaven:

• potni list ali
• osebna izkaznica.

Vozniško dovoljenje ni potovalni dokument.

Pred potovanjem priporočamo preverjanje veljavnosti:

• osebne izkaznice,
• potnega lista,
• vozniškega dovoljenja.

Posebej opozarjamo tranzitne potnike proti Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori ali drugim državam zunaj EU.

Če na zunanji meji EU ugotovite, da je vaš dokument potekel, veleposlaništvo ne more izdati dokumenta za nadaljevanje poti. Začasni potni list se lahko izda izključno za vrnitev v Republiko Slovenijo.

Izguba dokumentov

Če izgubite ali vam ukradejo osebni dokument:

• krajo ali izgubo prijavite najbližji policijski postaji;
• zahtevajte zapisnik o prijavi;
• dokument čim prej prekličite in uredite nov dokument po vrnitvi v Slovenijo.

Priporočamo tudi, da imate kopije pomembnih dokumentov (v papirni ali elektronski obliki), shranjene ločeno od izvirnikov.

Tudi mladoletni otroci morajo za potovanje v tujino imeti svoj veljaven osebni dokument.

V primeru organiziranih skupinskih potovanj  (npr. ekskurzije, letovanja, športne, kulturne in druge prireditve) še vedno priporočamo, da organizator pred potovanjem pripravi seznam članov skupine.

Zdravstveno zavarovanje

Stroške nujne zdravniške pomoči na Hrvaškem oziroma potrebne zdravstvene storitve krije imetniku Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, in sicer neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže in imajo sklenjeno pogodbo s Hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje.

Gre za  kritje storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja na Hrvaškem. Obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki sprejme osebo na zdravljenje. Zdravnik mora na podlagi evropske kartice osebi nuditi zdravstvene storitve v takem obsegu, da se ji zgolj zaradi zdravljenja ni potrebno vrniti v pristojno državo pred potekom nameravanega bivanja na Hrvaškem.

Po vsej Hrvaški delujejo zdravstveni centri s pogodbo s HZZO v turističnih ambulantah, ki praviloma delujejo v večjih turističnih središčih Istre (Umag, Poreč, Rovinj, Pulj, Labin), Kvarnerja (Krk, Crikvenica, Rab), Dalmacije (Zadar, Biograd, Vodice, Šibenik, Primošten, Split, Trogir, Makarska) ter na večjih otokih (Krk, Cres, Lošinj, Pag, Rab, Brač, Hvar, Korčula).

Namen teh ambulant je zagotavljanje hitre brezplačne zdravstvene oskrbe turistom z veljavnimi zdravstvenimi karticami (evropsko kartico), predvsem ob koncih tedna in v času, ko so družinske ambulante zaprte, s čimer se zmanjšuje pritisk na družinske zdravnike in nujne službe. Financiranje zdravnikov poteka delno iz turističnih taks, kar predstavlja novost glede na prejšnje sezone, ko so bile storitve turistom zaračunane.

Priporočamo sklenitev dodatnega nezgodnega zdravstvenega zavarovanja za potovanja v tujino, ki krije tudi druge stroške zdravljenja ter storitve (op. na primer zdravstveno evakuacijo ali pa prevoz posmrtnih ostankov v Slovenijo), ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije.

Dodatne informacije o obveznem in dodatnem zavarovanju v tujini je mogoče pridobiti na spletnih straneh ZZZS in kontaktnem centru Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS: +386 1 30 77 300.

Turistične takse, prijava prebivanja, kampiranje

Upravitelji turističnih objektov so dolžni prihod gostov prijaviti pristojni turistični organizaciji. V ta namen se zaračunajo tudi ustrezne turistične takse. Prijava prebivanja na policiji za slovenske državljane ni potrebna, v kolikor ti bivajo na Hrvaškem za obdobje do treh mesecev.

Opozarjamo, da je pri registraciji nočitev potrebno predložiti osebne dokumente, vendar ne za dlje kot je potrebno za vpis v knjigo gostov.

Kampiranje v smislu šotorjenja, prebivanja v počitniški prikolici, mobilni hišici ali avtodomu je na Hrvaškem dovoljeno samo v organiziranih kampih. Izjemoma je v času športnih, kulturnih in podobnih množičnih manifestacij možno kampirati izven kampov, in sicer na mestu, določenem s strani pristojnih hrvaških organov.

Prav tako je lastnik hiše, stanovanja ali počitniškega apartmaja dolžan vse osebe, ki bivajo v tej hiši ali stanovanju, prijaviti v sistem eVisitor v 24 urah po prihodu in odjaviti bivanje zadnji dan bivanja (podrobneje na https://gov.hr/hr/prijava-i-odjava-turista/1432).

Vse oblike prijav turističnega bivanja in plačilo turistične takse se opravi preko portala e-Visitor, https://www.evisitor.hr/info/hr-HR/, enako velja za navtične obiskovalce https://www.nautika.evisitor.hr/.

Dodatno priporočamo, da upoštevate pravila, ki določajo bivanje v posameznih letoviščih in destinacijah, ko gre za javni red in mir, uživanje alkohola ali zasedanje mest na plažah. Svetujemo posebno pozornost na varnost otrok na plaži.

Promet

Poleti so hrvaške avtoceste, državne ceste in cestninske postaje zelo prometno obremenjene. Zaradi povečanega števila turistov priporočamo, da potovanje načrtujete v manj obremenjenih terminih, spremljate prometne informacije ter se na pot odpravite spočiti.

V času visokih poletnih temperatur poskrbite za zadosten vnos tekočine, redne postanke in ustrezno pripravo vozila.

Aktualne prometne informacije so na voljo na spletni strani Hrvaškega avtokluba (HAK) https://www.hak.hr/ in preko njihove mobilne aplikacije.

Hrvaška policija tudi v letu 2026 izvaja okrepljen nadzor prometa.

Poleg številnih stacionarnih radarjev uporablja tudi mobilne radarje, neoznačena policijska vozila ter sodobne sisteme za samodejno zaznavanje prometnih prekrškov.

Kamere poleg prekoračitve hitrosti zaznavajo tudi neuporabo varnostnega pasu, uporabo mobilnega telefona med vožnjo in kršitve prometnih pravil.

V turistični sezoni policija izvaja tudi pogostejši nadzor vožnje pod vplivom alkohola in prepovedanih drog. Priporočamo dosledno spoštovanje prometnih predpisov, omejitev hitrosti ter pravil parkiranja.

Hrvaška policija lahko tujim voznikom zaradi prometnega prekrška izreče globo na kraju samem oziroma zahteva njeno plačilo v skladu z veljavno zakonodajo.

Če globa ni poravnana, lahko policija v posameznih primerih odredi ukrepe za zavarovanje plačila ali voznika napoti v nadaljnji prekrškovni postopek.

Pred odhodom preverite tudi veljavnost vozniškega dovoljenja in prometnih dokumentov vozila.

Parkirajte zgolj na za ta namen predvidenih mestih in pravočasno poravnajte parkirnino.

Dodatne informacije o posameznih prometnih predpisih je mogoče najti na spletni strani hrvaškega ministrstva za notranje zadeve in v Zakonu o varnosti cestnega prometa (https://www.zakon.hr/z/78/Zakon-o-sigurnosti-prometa-na-cestama).

Navtika

Za športna plovila in plovila za rekreacijo, ki prihajajo iz držav schengenskega območja, po vplutju v hrvaške teritorialne vode praviloma ni potrebna mejna kontrola.

Plovila, ki prihajajo iz tretjih držav, morajo vpluti preko mednarodnih pomorskih mejnih prehodov v skladu z veljavnimi predpisi.

Večino upravnih postopkov je mogoče opraviti elektronsko preko povezave enautika.pomorstvo.hr.

Pred začetkom plovbe mora lastnik oziroma uporabnik plovila:

• poravnati nadomestilo za varnost plovbe,
• poravnati nadomestilo za varstvo morja pred onesnaženjem,
• poravnati turistično takso, kadar je ta predpisana.

Višina nadomestila je odvisna od dolžine plovila in moči motorja.

Turistično takso plačujejo lastniki oziroma uporabniki plovil, daljših od sedmih metrov, kadar se plovilo uporablja za oddih, rekreacijo ali križarjenje ter se na njem prenočuje.

Po opravljenem plačilu navtik prejme elektronsko potrdilo, ki ga mora hraniti ves čas bivanja na plovilu.

Priporočamo, da pred prihodom preverite veljavnost vseh dokumentov plovila, zavarovanja in potrebnih dovoljenj.

Podrobnejše informacije o postopkih in predpisih s področja upravljanja plovil so dosegljive na spletnih straneh Ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške: https://mmpi.gov.hr/.

Dvigi gotovine

Slovenskim državljanom svetujemo, da so ob gotovinskih dvigih na hrvaških bankomatih, ki omogočajo gotovinsko poslovanje z mednarodnimi bančnimi in plačilnimi karticami, pozorni glede plačila provizije. Za dodatne informacije se lahko obrnejo na svojo matično banko.

Carinski postopki pri vstopu iz tretjih držav

Potniki, ki na Hrvaško vstopajo iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore ali drugih držav zunaj Evropske unije, morajo upoštevati carinske predpise Evropske unije.

Ob prehodu zunanje meje EU je treba carinskim organom prijaviti blago, za katero veljajo prepovedi ali omejitve.

Posebna pozornost velja pri vnosu:

• mesa in mesnih izdelkov,
• mleka in mlečnih izdelkov,
• rastlin in rastlinskih proizvodov,
• zdravil,
• orožja,
• kulturnih dobrin,
• alkohola,
• tobačnih izdelkov,
• gotovine.

Potniki morajo ob prehodu zunanje meje Evropske unije prijaviti gotovino oziroma druge prenosljive vrednosti, če njihova skupna vrednost znaša 10.000 EUR ali več.

Za kršitve carinskih predpisov oziroma neprijavo blaga so predpisane visoke globe, zato priporočamo dosledno spoštovanje carinskih pravil.

Podrobnejše informacije so na voljo na spletnih straneh Carinske uprave Republike Hrvaške.

Na povezavi sta letaka s povzetki osrednjih pravil, ki veljajo za potnike, ki iz tretjih držav vstopajo na Hrvaško (v hrvaškem in angleškem jeziku). Na spletni strani Carinske uprave Republike Hrvaške se nahajajo podrobnejše informacije o prepovedih in omejitvah količin blaga.

Pripor in zapor

Če je slovenskemu državljanu v času bivanja v tujini odrejen pripor, lahko vztraja pri pravici, da je o tem obveščeno pristojno veleposlaništvo.

Veleposlaništvo lahko vzpostavi stik z državljanom, mu lahko posreduje seznam odvetnikov (dostopen na spletni strani Hrvaške odvetniške zbornice http://www.hok-cba.eu/imenik/) ter pomaga v skladu s svojimi pooblastili in možnostmi. Na željo priprtega lahko o okoliščinah, v katerih se je znašel, obvesti sorodnike ali prijatelje, izvede obisk v zaporu, posreduje osnovne informacije o naravi pravosodnega sistema države sprejemnice in temeljnih pravicah, ki mu v postopku pripadajo (npr. pravica do odvetnika in tolmača).

Veleposlaništvo pa ne sme oziroma ne more prevzemati vloge in nalog pravnega zastopnika priprtega državljana, vsebinsko posegati v pravosodne in preiskovalne postopke, ki jih izvajajo pristojni organi, izposlovati izpustitve iz zapora, plačevati varščin ali morebitnih denarnih kazni za priprtega.

Smrt slovenskega državljana

V primeru smrti slovenskega državljana se najpogostejše vprašanje svojcev nanaša na prevoz posmrtnih ostankov v Slovenijo. Za izvedbo tega postopka je potrebno s strani pristojnih hrvaških organov pridobiti ustrezno dokumentacijo (potrdilo o vzroku smrti, "sprovodnica" oz. potrdilo sanitarne inšpekcije, izpisek iz matičnega registra o smrti). Posmrtne ostanke mora ob prehodu meje spremljati še osebni dokument umrlega, potrdilo o mestu pokopa v Republiki Sloveniji, potrdilo o kremaciji, če gre za prenos žare.

Svojcem umrlega slovenskega državljana veleposlaništvo priporoča, da se za organizacijo prevoza povežejo s pogrebnim podjetjem (iz Slovenije ali Hrvaške), ki lahko v celoti prevzame skrb za pridobitev vse potrebne dokumentacije ter izpelje prenos posmrtnih ostankov v RS.

Varna turistična destinacija

Tudi v turistični sezoni 2026 slovenski policisti sodelujejo s hrvaško policijo v mednarodnem projektu Varna turistična destinacija.

Njihova prisotnost prispeva k lažjemu sporazumevanju s slovenskimi turisti ter učinkovitejšemu reševanju morebitnih varnostnih dogodkov na najbolj obiskanih turističnih območjih hrvaške obale.

V obdobju od 1. julija do 14. avgusta 2025 bodo na Hrvaško napoteni štirje slovenski policisti, in sicer za območje Istrske policijske uprave na Policijsko postajo Pulj, za območje Primorsko-goranske policijske uprave na Krk,  za območje Ličko-senjske uprave v Novaljo in za področje Šibensko-kninske v Vodice.

Koristne informacije

Koristne informacije o bivanju in letovanju na Hrvaškem lahko najdete na spletni strani Hrvaške turistične skupnosti, https://croatia.hr/sl-si.

Prav tako dodajamo informacijo  o primernih hrvaških plažah za gibalno ovirane: https://www.soz.hr/wp-content/uploads/2024/02/HUPT-Plaze-za-osobe-s-invaliditetom.pdf.

Priporočila ob aktivnem preživljanju časa v naravi (vodni športi, gorsko kolesarjenje, jamarstvo, gorništvo ipd.) so podali tudi izkušeni reševalci Gorske reševalne službe, https://www.hgss.hr/savjeti/.

Hrvaška Uprava civilne zaščite je z namenom učinkovitega ukrepanja v primeru izrednih razmer oblikovala zloženko Odgovorno poletje, ki si jo lahko prenesete na naslednjih povezavah (v hrvaščini in angleščini): https://civilna-zastita.gov.hr/UserDocsImages/CIVILNA%20ZA%C5%A0TITA/PDF_ZA%20WEB/Odgovorno%20ljetovanje_pdf.pdf in https://civilna-zastita.gov.hr/UserDocsImages/CIVILNA%20ZA%C5%A0TITA/PDF_ZA%20WEB/Enjoy%20your%20vacation_pdf.pdf.

Konzularna zaščita in pomoč

Slovenski državljani se lahko v delovnem času za dodatne informacije obrnejo na Veleposlaništvo RS v Zagrebu na tel. št. 00385 1 6311 014 ali 00385 1 6311 015, v nujnih primerih, ko gre za neodložljive zadeve (smrt, nesreča, hospitalizacija, pripor ipd.), pa tudi izven delovnega časa veleposlaništva na dežurno mobilno telefonsko številko 00385 98 462 666.

Kaj veleposlaništvo lahko stori za vas

• vzpostavi stik z vami, če so vas priprli ali zaprli, če tako želite, ter, ob vašem soglasju, obvesti vaše sorodnike oz. prijatelje o vaši situaciji;
• posreduje obvestilo v  primeru nesreče ali smrti;
• pomaga vzpostaviti stik s prevajalci, zdravstveno in pogrebno službo;
• pomaga pri urejanju upravnih zadev v Republiki Sloveniji;
• pomaga pri urejanju zapuščinskih zadev;
• overja fotokopije, podpise, pooblastila in podpise v upravnih postopkih;
• pomaga pri ureditvi digitalnega potrdila za fizične in poslovne subjekte,
• posreduje pri prenosu denarnih sredstev za vrnitev v Republiko Slovenijo (op. Če v tujini ostanete brez finančnih sredstev, vam veleposlaništvo Slovenije lahko pomaga tako, da z vašimi sorodniki, prijatelji ali delodajalci vzpostavi stik in pomaga, če so vam pripravljeni poslati denar ali financirati vozovnico za vrnitev v Republiko Slovenijo.);

Česa veleposlaništvo ne more storiti za vas?

• Izdati začasni potni list za nadaljevanje potovanja (op. Potni list za vrnitev je začasni dokument in je namenjen vrnitvi v Slovenijo. Z njim ne morete nadaljevati potovanja v preostale države svojega potovanja.);
• izposlovati izpustitve iz pripora oz. zapora;
• plačati varščine, zastopati pred sodiščem ali preiskovati kaznivih dejanj;
• priskrbeti boljše ali hitrejše obravnave v bolnici ali v zaporu;
• posredovati pri uradnih osebah glede odrejanja višine kazni (prometne, carinske kazni);
• plačati stroškov zdravljenja, namestitev, odvetniških storitev, prekrškovnih glob;
• ob neizpolnjevanju pogojev pomagati vstopiti v državo;
• priskrbeti priporočilnih pisem ali drugih potrdil za namen pridobitve vizumov;
• rezervirati hotelov ali drugih namestitev, podajati turističnih informacij;
• priskrbeti dela ali dovoljenja za bivanje;
• urediti vklop mobilnih podatkov v tujini;
• nuditi asistenco pri predrti pnevmatiki;
• iskati izgubljene hišne ljubljenčke ipd.

POVZETEK OSREDNJIH PRIPOROČIL:

- SPLOŠNO: Popotnikom pri bivanju na Hrvaškem priporočamo običajno previdnost, predvsem pa pozornost na cestah, upoštevanje prometnih in navtičnih predpisov ter predpisov, ki regulirajo bivanje na ozemlju Hrvaške.

- DOKUMENTI: Za potovanje na Hrvaško je potreben veljaven osebni dokument (potni list ali osebna izkaznica). Priporočamo, da se pred potovanjem, sploh v primeru tranzitnega potovanja preko Hrvaške, preveri veljavnost osebnih dokumentov, prav tako naj bodo potniki pozorni na veljavnost vozniškega dovoljenja, v kolikor na Hrvaško potujejo z osebnim vozilom.

V primeru pogrešitve, izgube ali kraje potovalnih dokumentov je treba to prijaviti na najbližji policijski postaji v Republiki Hrvaški in pridobiti izvod policijskega zapisnika o prijavi, kar predstavlja podlago za urejanje nadaljnjih postopkov na upravni enoti v Sloveniji.

- ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE: Na ZZZRS je pred potovanjem potrebno pridobiti Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja za koriščenje zdravstvenih storitev v okviru hrvaške javne mreže.

Priporočamo sklenitev dodatnega nezgodnega zdravstvenega zavarovanja za potovanja v tujino, ki krije tudi druge stroške zdravljenja ter storitve (na primer zdravstveno evakuacijo ali pa prevoz posmrtnih ostankov v Slovenijo), ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije.

- TURISTIČNO BIVANJE: Vse oblike prijav turističnega bivanja in plačilo turistične takse se opravi preko portala e-Visitor, https://www.evisitor.hr/info/hr-HR/, enako velja za navtične obiskovalce https://www.nautika.evisitor.hr/.

- PROMET: Popotnikom svetujemo, da se na pot odpravijo spočiti, vozijo strpno in previdno ter upoštevajo prometne predpise, predvsem omejitve hitrosti. V zadnjih mesecih so hrvaške oblasti namestile večje število novih stacionarnih radarjev in zmogljivejših kamer za nadzor prometa, ki bodo poleg hitrosti lahko zaznale tudi druge kršitve (npr. varnostni pas, uporaba mobilnega telefona). Parkirajte zgolj na za ta namen predvidenih mestih in pravočasno poravnajte parkirnino.

Z aktualnim stanjem v prometu se lahko seznani preko spletne strani informativnega centra HAK, www.hak.hr.

- DENAR: Slovenskim državljanom svetujemo, da so ob gotovinskih dvigih na hrvaških bankomatih, ki omogočajo gotovinsko poslovanje z mednarodnimi bančnimi in plačilnimi karticami, pozorni glede plačila provizije.

- CARINSKI POSTOPKI NA ZUNANJI MEJI EU: Potnike, ki vstopajo na Hrvaško iz tretjih držav (Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora) opozarjamo na veljavna carinska pravila EU in omejitve glede blaga, ki ga potniki prevažajo. Posebna pozornost je potrebna pri blagu, za katerega veljajo prepovedi in omejitve, kot velja pri vnosu proizvodov živalskega porekla (prepovedani so na primer mleko in meso in mesni izdelki), rastlin in rastlinskih proizvodov (za večino je potreben fitosanitarni certifikat), zdravil, orožja, kulturnih dobrin, gotovine, alkoholnih pijač (največ 1 liter žgane pijače), tobačnih proizvodov in drugih. V primeru kršitev oz. neprijave blaga se zaračunavajo zelo visoke globe.

- NUJNI KONTAKTI: ko ste v nevarnosti oz. potrebujete nujno pomoč, pokličite številko 112 (policija, gasilci, nujna zdravstvena pomoč, gorska služba reševanja), za nujno konzularno pomoč je na voljo veleposlaništvo na dežurni številki +385 98 462 666.

Volitve in referendumi

Informacije o glasovanju iz tujine so na voljo na spletni strani Državne volilne komisije.

Splošne informacije o volilni pravici najdete v temi Volivci in evidenca volilne pravice.

Pridobitev kvalificiranega digitalnega potrdila SIGEN-CA

Kvalificirano digitalno potrdilo za fizične osebe SIGEN-CA lahko pridobijo osebe, starejše od 15 let, ki imajo slovensko davčno številko in EMŠO. Digitalno potrdilo je veljavno pet let.

V imenu invalidne osebe lahko zahtevek odda njen pooblaščenec z overjenim pooblastilom. Slovenci v tujini lahko oddajo zahtevek za pridobitev digitalnega potrdila za državljane v tujini na diplomatsko-konzularnem predstavništvu.

Več informacij o potrdilu je na voljo na spletni strani državnega centra za storitve zaupanja SI-TRUST.