Konzularne informacije Veleposlaništva Zagreb
Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve
Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino.
Potovanja na Hrvaško
Informacije za potovanja na Hrvaško in druge koristne informacije najdete na strani Hrvaška.
Kaj veleposlaništvo lahko stori za vas?
Če ste se v tujini znašli v težavah, se za pomoč lahko obrnete na slovenska predstavništva v tujini. V temi Pomoč slovenskih predstavništev v tujini preverite, kaj predstavništva lahko storijo za vas in česa ne morejo.
Osnovne informacije za obiskovalce Republike Hrvaške
Pomembne telefonske številke in kontakti
- 112 – hitra/nujna pomoč (policija, zdravniška pomoč, gasilci)
- 192 – policija
- 193 – medicinska pomoč
- 194 – gasilci
- 195 – reševanje na morju
- 1987 – pomoč na cesti
Prečkanje državne meje
Slovenija in Hrvaška sta članici EU. 1. januarja 2023 je tudi Hrvaška začela v celoti izvajati schengenski pravni red.
Na podlagi odloka Vlade Republike Slovenije se od 21. oktobra 2023 na mejah Slovenije s Hrvaško za vstop v Slovenijo začasno ponovno izvaja mejni nadzor.
Za prehod državne meje je potreben veljavni osebni dokument (potni list ali osebna izkaznica).
Priporočamo, da se pred potovanjem preveri veljavnost osebnih dokumentov, prav tako naj bodo državljani pozorni na veljavnost vozniškega dovoljenja, v kolikor na Hrvaško potujejo z osebnim vozilom.
V primeru izgube ali kraje potovalnih dokumentov je treba to čimprej prijaviti na najbližji policiji postaji v Republiki Hrvaški in pridobiti izvod policijskega zapisnika o prijavi.
Zdravstveno zavarovanje
Stroške nujne zdravniške pomoči na Hrvaškem oziroma potrebne zdravstvene storitve krije imetniku Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, in sicer neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže in imajo sklenjeno pogodbo s Hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje.
Gre za kritje storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja na Hrvaškem. Obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki sprejme osebo na zdravljenje. Zdravnik mora na podlagi evropske kartice osebi nuditi zdravstvene storitve v takem obsegu, da se ji zgolj zaradi zdravljenja ni potrebno vrniti v pristojno državo pred potekom nameravanega bivanja na Hrvaškem.
Priporočamo sklenitev dodatnega nezgodnega zdravstvenega zavarovanja za potovanja v tujino, ki krije tudi druge stroške zdravljenja ter storitve (na primer zdravstveno evakuacijo ali pa prevoz posmrtnih ostankov v Slovenijo), ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije.
Dodatne informacije o obveznem in dodatnem zavarovanju v tujini je mogoče pridobiti na spletnih straneh ZZZS.
Turistične takse, prijava prebivanja, kampiranje
Upravitelji turističnih objektov so dolžni prihod gostov prijaviti pristojni turistični organizaciji. V ta namen se zaračunajo tudi ustrezne turistične takse. Prijava prebivanja na policiji za slovenske državljane ni potrebna, v kolikor ti bivajo na Hrvaškem za obdobje do treh mesecev.
Pogoji bivanja državljanov EU na Hrvaškem so podrobneje opredeljena na spletnih straneh hrvaškega ministrstva za notranje zadeve.
Opozarjamo, da je pri registraciji nočitev potrebno predložiti osebne dokumente, vendar ne za dlje kot je potrebno za vpis v knjigo gostov. Deponiranje osebnih dokumentov oziroma zahteva za odvzem s strani gostitelja je neupravičena in je lahko predmet inšpekcijske prijave pristojnemu hrvaškemu organu.
Kampiranje v smislu šotorjenja, prebivanja v počitniški prikolici, mobilni hišici ali avtodomu je na Hrvaškem dovoljeno samo v organiziranih kampih. Izjemoma je v času športnih, kulturnih in podobnih množičnih manifestacij možno kampirati izven kampov, in sicer na mestu, določenem s strani pristojnih hrvaških organov. Kazni za kampiranje izven kampov znašajo od 2.000 do 15.000 HRK in se običajno izrekajo s strani turističnega inšpektorja na samem mestu ugotovljene kršitve.
Dodatne informacije glede obveznosti in dolžnosti ponudnikov gostinskih in prenočitvenih uslug so razvidne iz Zakona o ugostiteljskoj djelatnosti ter spletnih straneh ministrstva, pristojnega za turizem.
Prometni predpisi
Hrvaške ceste so, predvsem v času poletne turistične sezone, izredno obremenjene. Popotnikom svetujemo, da se na pot odpravijo spočiti, vozijo strpno in previdno ter upoštevajo prometne predpise, predvsem omejitve hitrosti.
Hrvaška policija je pri sankcioniranju prometnih prekrškov dosledna in lahko zahteva plačilo kazni na samem mestu kršitve, v primeru neplačila pa lahko začasno odvzame tudi osebne dokumente kršitelja za čas, dokler izrečena kazen ni poravnana. Kršitelja se lahko napoti tudi k sodniku za prekrške, ki, glede na okoliščine, odloči o kazni za storjeni prekršek. Izrečene kazni se običajno plačujejo v gotovini, redkeje je to mogoče s plačilno kartico (v primeru,da so policisti opremljeni s prenosnimi POS terminalom).
Splošne omejitve hitrosti so enake kot v Sloveniji, torej na avtocesti 130 km/h, na hitrih cestah rezerviranih za motorna vozila 110 km/h ter na ostalih cestah 90 km/h. Kazni za prehitro vožnjo znašajo od 300 HRK za prekoračitev hitrosti za 10 km/h izven naselja, pa do 15.000 HRK (ali zaporno kaznijo do 60 dni) ter prepovedjo upravljanja vozila na ozemlju Hrvaške za dve leti v primeru prekoračitve hitrosti za več kot 50 km/h v naselju.
Meja za kaznovanje vožnje pod vplivom alkohola je postavljena pri 0,5 promila alkohola v krvi (0,5 g alkohola na kilogram krvi). Denarne kazni za kršitelje znašajo od 1.000 HRK do 15.000 HRK. Mladi vozniki (do 24 leta starosti) in poklicni vozniki morajo vozilo upravljati z 0,0 promila alkohola v krvi, kazen za izmerjeno vsebnost alkohola do 0,5 g alkohola na kg krvi pa v njihovem primeru znaša 700 HRK.
Dodatne informacije o prometnih predpisih je mogoče najti na spletni strani hrvaškega ministrstva za notranje zadeve.
Obvezna oprema osebnega vozila
Slovenski državljani, ki se na Hrvaško pripeljejo z osebnimi vozili, naj bodo pozorni na obvezno opremo, ki jo morajo imeti v vozilu. Sem spadajo rezervno kolo (ali ustrezni pripomočki za vožnjo z izpraznjeno pnevmatiko), standardizirani varnostni trikotnik, paket prve pomoči, rezervne žarnice (razen za vozila s svetili brez žarilne nitke) ter odsevni jopič.
Opozarjamo, da hrvaški zakon o varnosti prometa prepoveduje montažo in uporabo pripomočkov, ki motijo ali odkrivajo delovanje naprav za merjenje hitrosti. V primeru, da policist v vozilu odkrije motilec laserskega merilnika hitrosti, bo zahteval njegovo takojšnjo odstranitev, predpisana kazen za uporabo omenjene naprave pa znaša 2.000 HRK.
Dodatne informacije o prometnih predpisih je mogoče najti na spletnih straneh hrvaškega ministrstva za notranje zadeve.
Upravljanje in registracija plovil
Po vstopu v EU so plovila, ki jih slovenski državljan po kopenski poti uvozijo na Hrvaško, oproščena carinskega nadzora. To pa ne velja za plovila, ki v hrvaške teritorialne vode vstopijo z območja mednarodnih voda - v teh primerih je potrebno opraviti tako mejno kot carinsko kontrolo. Plovilo se mora prijaviti v prvi luški kapetaniji (v Istri, če prihaja npr. iz Izole), kjer se plača taksa za varnost plovbe (od 700,00 kn naprej - odvisno od dolžine plovila) in turistična taksa (plača se pavšal, ki je prav tako odvisen od dolžine plovila).
V kolikor se plovilo pripelje po kopnem, se opravi privez v ciljni marini. V tem primeru se prijava v luški kapetaniji izvrši takrat, ko se plovilo namerava uporabiti za plovbo. Lastnik plovila je dolžan pri tem imeti izvirnike listin za plovilo (zavarovanje, dovoljenje za voditelja plovila, tehnična brezhibnost).
Republika Hrvaška priznava veljavnost kateregakoli od naslednjih dokumentov, izdanega s strani Uprave Republike Slovenije za pomorstvo:
- potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna,
- potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna,
- potrdilo o usposobljenosti za mornarja motorista in
- poveljnik jahte z bruto tonažo do 500 BT.
Imetniki navedenih potrdil so kvalificirani za upravljanje s plovili vpisanimi v Republiki Hrvaški za šport in prosti čas in s plovili za gospodarsko uporabo – najem brez posadke.
Lastniki plavil lahko podrobnejše informacije o postopkih registracije in pridobitve dovoljenj pridobijo neposredno na pristojnih luških kapetanijah in Ministrstvu za promet pomorstvo in infrastrukturo Republike Hrvaške.
Podrobnejše informacije o postopkih in predpisih s področja upravljanja plovil je dosegljivih na spletnih straneh Ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo RH.
Ribolov
Za izvajanje športnega ali rekreacijskega ribolova (ki se ga izvaja z obale, čolna ali pod vodo) je potrebno imeti dovoljenje, ki ga izdajo za to pooblaščene agencije oziroma lokalne izpostave Uprave za ribištvo, prosilec pa mora biti v primeru športnega ribolova tudi član hrvaškega društva za športni ribolov na morju oziroma enakovrednega nacionalnega društva.
Izjemoma ribolovna dovolilnica ni potreba, če rekreacijski ribolov izvaja oseba mlajša od 14 let z ribiško vrvico na ali brez palice.
Ribolov je prepovedan na območjih okoli gojišč rib in školjk, v pristaniščih (razen na v ta namen določenih in označenih mestih), na plažah in kopališčih (v obdobju od 1. junija do 1. oktobra) ter zaščitenih območjih (naravni rezervati).
Opozarjamo tudi na omejitev oziroma prepoved ribolova določenih ribjih vrst ter iznosa (nabiranja) školjk in drugih morskih organizmov. Podrobnejše podatke o omejitvah ribolova je mogoče pridobiti na lokalnih uradih Uprave za ribištvo oziroma na pooblaščenih agencijah, ki izdajajo dovoljenja za ribolov.
Letne dovolilnice lahko slovenski državljani kupijo le v primeru,da imajo na Hrvaškem prijavljeno prebivanje.
Več informacij o športnem in rekreacijskem ribolovu ter ribolovnih dovolilnicah je dosegljivih na spletnih straneh Uprave za ribištvo RH.
Potovanje mladoletnih oseb brez spremstva
Mladoletne osebe, ki v ali prek ozemlja Hrvaške potujejo brez spremstva staršev ali zakonitega zastopnika, ne potrebujejo njihovega overjenega soglasje za prehod meje. Ne glede na navedeno so mejni policisti so dolžni izvajati ukrepe, s katerimi zagotavljajo zaščito interesov mladoletne osebe, ki sama oziroma brez spremstva zakonitega zastopnika prečka mejo. Pri tem lahko dodatno preverijo okoliščine potovanja otroka (namen, skrbništvo nad otrokom ipd.).
Hrvaški zakon sicer ne predpisuje posebne dodatne dokumentacije (npr. rojstni list, odločba o skrbništvu, izpisek iz poročne matične knjige, soglasje staršev), ki jo morajo imeti tretje osebe ob prečkanju meje z mladoletnim otrokom, vendar lahko policija po potrebi zahteva tudi tovrstna dokazila.
Dodatne podrobnosti o predpisih na tem področju je mogoče najti na spletnih straneh MNZ RH.
Izvajanje carinskih postopkov ob vstopu iz tretjih držav na Hrvaško
Potnike, ki vstopajo na Hrvaško iz tretjih držav (Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora) opozarjamo na veljavna carinska pravila EU in omejitve glede blaga, ki ga potniki prevažajo.
Na zunanji meji Evropske unije, kjer hrvaška carinska uprava deluje na skupno 13 mejnih carinskih uradih, se od 1. julija 2013 izvaja carinski nadzor v blagovnem in potniškem prometu, skladno z zavezujočimi carinskimi predpisi EU.
Carinska uprava Republike Hrvaške izpostavlja, da je vsaka oseba, ki vstopa in izstopa iz carinskega območja EU, dolžna pristojnemu carinskemu uradu ob prehodu meje prijaviti vse blago, ki ga nosi s seboj - ne glede na to, ali gre za osebne stvari ali blago, ki je predmet uvoza oziroma izvoza.
Posebna pozornost je potrebna pri blagu, za katerega veljajo prepovedi in omejitve, kot velja pri vnosu proizvodov živalskega porekla (prepovedani so na primer mleko in meso in mesni izdelki), rastlin in rastlinskih proizvodov (za večino je potreben fitosanitarni certifikat), zdravil, orožja, kulturnih dobrin, gotovine, alkoholnih pijač (največ 1 liter žgane pijače), tobačnih proizvodov in drugih.
Razpon kazni za prekrške v primeru vnosa oziroma uvoza blaga, za katerega veljajo prepovedi in omejitve, ter poskusa vnosa blaga brez prijave cariniku, lahko znaša od 265 do 13.234 evrov.
Na povezavi sta letaka s povzetki osrednjih pravil, ki veljajo za potnike, ki iz tretjih držav vstopajo na Hrvaško (v hrvaškem in angleškem jeziku). Na spletni strani Carinske uprave Republike Hrvaške se nahajajo podrobnejše informacije o prepovedih in omejitvah količin blaga.
Konzularne takse
Za upravno poslovanje strank na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije so takse določene skladno z Zakonom o upravnih taksah.
Državljanstvo
Informacije o pridobitvi, odpustu in odreku so dostopne v temi Državljanstvo.
Na diplomatsko-konzularnih predstavništvih lahko oddate ustrezne vloge, ki se posredujejo upravnim enotam ali Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije.
Takse znašajo:
- za naknadni vpis rojstva – takse prosto
- za priglasitev v državljanstvo – 13 EUR,
- za sprejem in odpust iz državljanstva – 354 EUR,
- za izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu ali o odreku – 181 EUR.
Potni list
Trajanje postopka
Postopek pridobitve potnega lista traja od 7 do 14 dni.
Vloga
Državljan lahko na diplomatsko-konzularnem predstavništvu odda vlogo za izdajo potnega lista.
Polnoletni državljan vlogo za izdajo potnega lista odda osebno. Za mladoletnega vlogo odda njegov zakoniti zastopnik. Če je mladoletnik starejši od osem let, mora biti ob tem prisoten tudi sam.
Vlogi je treba priložiti:
- stari potni list (če ga imate, sicer pa veljavno javno listino s fotografijo),
- biometrično fotografijo predpisane velikosti, ki kaže pravo podobo in ustreza navodilom Ministrstva za notranje zadeve.
Izdaja in veljavnost
Potni list se polnoletnemu državljanu izda z veljavnostjo deset let, državljanu, staremu od tri do 18 let, z veljavnostjo pet let, in državljanu, ki še ni dopolnil starosti treh let, z veljavnostjo tri leta.
Veljavnost potnega lista in konzularne takse:
- 10 let za odrasle osebe od 18. leta dalje – 115 EUR,
- 5 let za otroke od 3. do 18. leta starosti – 76 EUR,
- 3 leta za otroke do 3. leta starosti – 57 EUR,
- 1 leto – 47 EUR.
Potni list se vroči osebno vlagatelju ali zakonitemu zastopniku.
Izročitev v uničenje
Državljan mora potni list pristojnemu organu izročiti v uničenje najpozneje v 30 dneh, če:
- spremeni kateri koli osebni podatek, ki je vpisan na biografski strani potnega lista,
- spremeni stalno prebivališče, pa vpis spremembe stalnega prebivališča v potni list ni več mogoč,
- fotografija ne kaže več njegove prave podobe,
- je poškodovan ali obrabljen ali iz kakšnega drugega razloga ni več uporaben,
- ob prenehanju državljanstva RS.
Vpis spremembe naslova
Državljan mora najpozneje v 30 dneh po spremembi naslova pristojnemu organu predložiti potni list za vpis spremembe vanj. Vlogi je treba priložiti:
- veljaven potni list, v katerem je še prosta rubrika za vpis novega naslova,
- potrdilo o prijavi prebivališča na novem naslovu.
Vpis spremembe je takse prost.
Trajanje postopka
Postopek pridobitve osebne izkaznice traja od 7 do 14 dni.
Vloga
Državljan lahko na diplomatsko-konzularnem predstavništvu odda vlogo za izdajo osebne izkaznice.
Polnoletni državljan vlogo za izdajo osebne izkaznice odda osebno. V nekaterih primerih je potrebno tudi soglasje drugega starša. Za mladoletnega otroka vlogo odda njegov zakoniti zastopnik. Če je mladoletnik starejši od osem let, mora biti ob tem prisoten tudi sam.
Vlogi je treba priložiti:
- staro osebno izkaznico (če jo imate, sicer pa veljavno javno listino s fotografijo),
- fotografijo predpisane velikosti, ki kaže pravo podobo in ustreza navodilom Ministrstva za notranje zadeve.
Izdaja in veljavnost
Osebna izkaznica s triletno veljavnostjo se izda državljanu, mlajšemu od treh let. Osebna izkaznica s petletno veljavnostjo se izda državljanu, staremu od tri do 18 let. Osebna izkaznica z desetletno veljavnostjo se izda državljanu, staremu od 18 do 70 let. Po dopolnjenem 70. letu starosti se državljanu izda osebna izkaznica s trajno veljavnostjo.
Veljavnost osebne izkaznice in konzularne takse:
- 10 let za odrasle osebe od 18. do 70. leta starosti – 76 EUR,
- 5 let za otroke od 3. do 18. leta starosti – 60 EUR,
- 3 leta za otroke do 3. leta starosti – 44 EUR,
- trajna osebna izkaznica – 76 EUR.
Osebna izkaznica se vroči osebno vlagatelju ali zakonitemu zastopniku.
Izročitev v uničenje
Državljan mora osebno izkaznico izročiti pristojnemu organu v uničenje najpozneje v 30 dneh, če:
- spremeni priimek ali ime,
- spremeni stalno prebivališče,
- fotografija ne kaže več njegove prave podobe,
- je poškodovana ali obrabljena ali iz kakšnega drugega razloga ni več uporabna,
- ob prenehanju državljanstva RS.
Prebivališče
Vse informacije o prijavi stalnega ali začasnega naslova v tujini, izdaji potrdil o prebivališčih in zamenjavi identifikacijskih dokumentov zaradi spremembe naslova stalnega prebivališča najdete v temi Prebivališče.
Prijava stalnega ali začasnega naslova v tujini je takse prosta.
Državljan z veljavnim digitalnim kvalificiranim potrdilom lahko prijavo stalnega ali začasnega naslova v tujini opravi tudi na portalu e-uprava:
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za notranje zadeve | |
| Ministrstvo za notranje zadeve | |
| Ministrstvo za notranje zadeve | |
| Ministrstvo za notranje zadeve | |
| Ministrstvo za notranje zadeve | |
| Ministrstvo za notranje zadeve |
Matične zadeve (rojstvo, zakonska/partnerska zveza, smrt)
Državljani lahko na diplomatsko-konzularnem predstavništvu zaprosijo za izdajo izpiskov iz matičnega registra in oddajo vlogo za vpis matičnih dejstev (rojstvo, zakonska/partnerska zveza, smrt).
Volitve in referendumi
Informacije o glasovanju iz tujine so na voljo na spletni strani Državne volilne komisije.
Splošne informacije o volilni pravici najdete v temi Volivci in evidenca volilne pravice.
Pridobitev kvalificiranega digitalnega potrdila SIGEN-CA
Kvalificirano digitalno potrdilo za fizične osebe SIGEN-CA lahko pridobijo osebe, starejše od 15 let, ki imajo slovensko davčno številko in EMŠO. Digitalno potrdilo je veljavno pet let.
V imenu invalidne osebe lahko zahtevek odda njen pooblaščenec z overjenim pooblastilom. Slovenci v tujini lahko oddajo zahtevek za pridobitev digitalnega potrdila za državljane v tujini na diplomatsko-konzularnem predstavništvu.
Več informacij o potrdilu je na voljo na spletni strani državnega centra za storitve zaupanja SI-TRUST.
Na diplomatsko-konzularnih predstavništvih je mogoče overiti podpis na zasebni ali javni listini. Z overitvijo se ne potrjuje vsebina listine.
Informacije o pretoku določenih javnih listin med državami članicami EU
V skladu z uredbo EU, ki spodbuja prosto gibanje državljanov, so določene javne listine in njihove overjene kopije v EU oproščene legalizacije in potrditve z žigom Apostille. Za nekatere listine (spodaj v krepkem tisku) se lahko zahteva tudi večjezični standardni obrazec, da listin ni treba prevajati, v vsakem primeru pa je treba sprejeti overjen prevod, ki je bil pripravljen v kateri koli državi članici EU.
Oprostitev legalizacije in potrditve z žigom Apostille velja samo za listine in njihove overjene kopije, ki jih izdajo javni organi države članice in so predložene javnim organom druge države članice, in sicer za:
- listine, ki jih izdajo sodišča ali sodni uradniki,
- upravne listine,
- notarske listine,
- uradne izjave na zasebnih listinah,
- diplomatske in konzularne listine.
Poleg tega velja oprostitev samo za listine, ki potrjujejo eno ali več spodaj navedenih dejstev. Za listine v krepkem tisku je na voljo večjezični standardni obrazec. Vsi standardni obrazci niso na voljo v vseh državah članicah:
- rojstvo,
- smrt,
- potrdilo o živetju,
- ime,
- zakonska zveza, izpolnjevanje pogojev za sklenitev zakonske zveze in zakonski stan,
- razveza, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze,
- registrirana partnerska skupnost, sposobnost za registracijo partnerske skupnosti in status registriranega partnerstva,
- prenehanje registrirane partnerske skupnosti, prenehanje življenjske skupnosti partnerjev ali razveljavitev registrirane partnerske skupnosti,
- starševstvo ali posvojitev,
- stalno prebivališče in/ali začasno prebivališče,
- državljanstvo,
- nekaznovanost,
- kandidiranje ali glasovanje na volitvah v Evropski parlament ali na volitvah v drugi državi članici.
Večjezični standardni obrazec se lahko uporablja samo v drugi državi članici, predložiti pa ga je treba skupaj z javno listino, kateri je priložen. Kadar država članica dovoljuje predložitev overjene kopije javne listine namesto originala, morajo organi te države članice sprejeti tudi overjeno kopijo, izdano v državi članici, kjer je bila izdana javna listina. Več informacij o uredbi in večjezičnih standardnih obrazcih je na voljo na evropskem portalu e-pravosodje, preko katerega lahko dostopate tudi do obrazcev.