Skoči do osrednje vsebine

Vizumske informacije Veleposlaništva Sarajevo

Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve

Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino.

Konzularne storitve v Bosni in Hercegovini

Konzularne storitve v Bosni in Hercegovini izvajata Konzularni oddelek Veleposlaništva Slovenije v Sarajevu in Konzularna pisarna v Banja Luki, Gavre Vučkovića 6, 78000 Banja Luka.

Konzularne takse

Konzularna taksa se vplača na banki isti dan, ko je stranka naročena na termin. Plačilo je možno zgolj v lokalni valuti (KM).

V Sarajevu se taksa plača v poslovalnici NLB Tuzlanske banke, Koševo 3. V Banja Luki se taksa plača v poslovalnici NLB Razvojne banke, Kralja Petra I. Karađorđevića 85 a.

Vizumska obveznost

Državljani Bosne in Hercegovine, imetniki biometričnih potnih listovne potrebujejo vizuma za kratkoročno prebivanje za vstop v Slovenijo. Brezvizni režim velja samo za kratkoročno prebivanje in ne omogoča dolgoročnega bivanja niti zaposlitve v državah schengena.

Državljani Bosne in Hercegovine, imetniki navadnih potnih listov, potrebujejo vizum za vstop v Slovenijo.

Schengen in vizumska politika

Slovenija kot članica schengenskega sporazuma izvaja skupno vizumsko politiko EU (v angleščini). Vizumski režim, ki ga uporablja, je del pravnega reda Evropske unije. Deli se na države, katerih državljani potrebujejo vizum za vstop v Republiko Slovenijo, in države, katerih državljani vizuma za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebujejo.

Slovenska diplomatska predstavništva in konzulati izdajajo schengenske (vizum A in C) in nacionalne vizume (vizum D). Za izdajo vizuma mora državljan tretje države predložiti zahtevano dokumentacijo in izpolnjevati pogoje, ki so predpisani z zakonodajo.

Vizum za kratkoročno prebivanje (vizum C in vizum A)

Vizum A

Letališki tranzitni vizum A se izda tujcem, kadar prečkajo mednarodno tranzitno območje letališča na ozemlju držav članic v tranzitu in ne vstopajo v schengensko območje. Ta tip vizuma se izda le tujcem, ki so državljani držav, navedenih v prilogi IV Uredbe (ES) 810/2009 – Vizumski zakonik.

Vizum C

Vizum C je dovoljenje za vstop, ki se izda državljanu tretje države za kratkoročno bivanje (do 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju). Dovoljeno število dni bivanja je mogoče izračunati s spletnim kalkulatorjem (v angleščini). Vizum se izda v obliki nalepke, ki se pritrdi v veljaven potni list.

Kako brati vizumsko nalepko? (v angleščini)

Vloga za vizum se odda zgolj pri tisti schengenski državi, ki je glavni cilj potovanja (v angleščini). To vrsto vizumov lahko v imenu Slovenije izdajajo tudi druge schengenske države, če ima Slovenija z njimi urejen sporazum o zastopanju (v angleščini).

O državljanih nekaterih tretjih držav se – skladno z 22. členom Uredbe (ES) št. 810/2009 – predhodno posvetujejo centralni organi drugih držav članic (v angleščini).

Za pridobitev vizuma na slovenskem diplomatsko-konzularnem predstavništvu je treba oddati spodaj navedeno vizumsko vlogo, zahtevano dokumentacijo in prstne odtise.

Seznam osnovne dokumentacije:

  • Potni list z vsaj dvema praznima stranema. Potni list mora biti izdan v zadnjih desetih letih. Potni list mora biti veljaven vsaj še tri mesece po datumu odhoda s schengenskega ozemlja; če gre za več potovanj, pa po datumu zadnjega nameravanega odhoda.
  • Izpolnjena in podpisana vloga za pridobitev vizuma. Vsaka oseba, navedena v vaši potni listini, mora izpolniti svojo vlogo. Vlogo za pridobitev vizuma za otroka, mlajšega od 18 let, mora podpisati starš ali skrbnik.
  • Novejša identifikacijska fotografija, skladna s standardi ICAO (v angleščini).
  • V državah, kjer deluje vizumski informacijski sistem, bodo ob oddaji vloge zbrani tudi vaši prstni odtisi (za določene kategorije prosilcev veljajo izjeme).
  • Ob oddaji vloge je treba plačati vizumsko takso.
  • Če je treba vlogo oddati v prostorih ponudnika storitev, morate plačati stroške storitve.
  • Potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije nujne medicinske in bolnišnične storitve ter repatriacijo (tudi za primer smrti). Najnižje kritje mora biti 30.000 EUR. To zavarovanje mora biti veljavno na celotnem schengenskem območju za ves čas bivanja.
  • Garantno pismo ali povabilno pismo podpisano s strani osebe/podjetja/organizacije, ki vas vabi v Slovenijo ter overjeno in registrirano na ustrezni upravni enoti v Sloveniji.
  • Različni dokumenti, povezani z namenom vašega bivanja, dokazilo o sredstvih za preživljanje v času vašega bivanja in dokazilo o namestitvi.

Spremljajoča dokumentacija

Seznam spremljajoče dokumentacije za prosilce iz Bosne in Hercegovine.

Vizumsko vlogo lahko oddate na naslednjih lokacijah:

  • Slovensko veleposlaništvo v Sarajevu
  • Konzularna pisarna v Banja Luki

Takse

Nekateri vizumski prosilci so oproščeni plačila vizumske takse na podlagi določb Vizumskega zakonika in sporazuma o vizumskih olajšavah (v angleščini).

Dodatno so oproščene plačila vizumske takse nekatere kategorije beloruskih državljanov. Natančne informacije najdete v Sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Belorusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, pri čemer je treba upoštevati, da je izvajanje navedenega sporazuma z 11. decemborm 2021 začasno delno suspendirano, kot to določa Sklep Sveta (EU) 2021/1940 z dne 9. novembra 2021 o delnem začasnem prenehanju izvajanja Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Belorusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov.

VIS (Vizumski informacijski sistem EU)

V vizumskem postopku mora prosilec oddati vseh deset prstnih odtisov, ki se skupaj s fotografijo evidentirajo v sistemu VIS (v angleščini). Podatki se hranijo pet let od zaključka postopka. Sistem je vzpostavljen za lažjo identifikacijo in izmenjavo podatkov med državami članicami.

Zahtevate lahko vpogled, spremembo ali izbris podatkov iz VIS:

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Družinski člani državljanov EU, ki so uveljavili svojo pravico do prostega gibanja (kar pomeni, da državljan EU prebiva v državi članici, ki ni njegova izvorna država, ali potuje v drugo državo članico), so deležni nekaterih postopkovnih olajšav.

Osnovne zahteve, da je prosilec obravnavam v tej kategoriji, vključujejo:

  • državljan EU je uveljavil svojo pravico do prostega gibanja,
  • družinski član (prosilec) sodi v eno od kategorij, ki jih zajema Direktiva 2004/38/ES,
  • družinski član (prosilec) spremlja državljana EU ali se mu pridruži v namembni državi schengenskega območja.

Družinski člani državljanov EU, za katere velja Direktiva 2004/38/ES, so upravičeni do:

  • prednosti pri določitvi termina za predložitev vloge, če se določitev termina zahteva,
  • brezplačne obravnave vlog za izdajo vizuma,
  • obravnave vlog za izdajo vizuma na podlagi pospešenega postopka.

Vizum za dolgoročno prebivanje (vizum D)

Vizum D je dovoljenje za vstop in prebivanje, ki ni krajše od 90 dni in daljše od enega leta. Imetniku omogoča, da – skladno z določbami Zakona o tujcih – v utemeljenih primerih zaprosi za dovoljenje za prebivanje neposredno na upravni enoti. Vizuma D ni mogoče podaljševati. Zanj lahko zaprosijo državljani tretjih držav, ki spadajo v eno od skupin, ki so opredeljene v 20. členu Zakona o tujcih. Za vizum D lahko zaprosijo tudi državljani tretje države, ki prihajajo iz držav brez vizumske obveznosti.

Za pridobitev vizuma D je treba oddati vizumsko vlogo in zahtevano dokumentacijo.

Osnovna dokumentacija za vizum D:

  • izpolnjena vloga za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje (vizum D),
  • ustrezno veljaven potni list,
  • fotografija v velikosti 45 mm × 35 mm, skladna s standardi ICAO,
  • potovalno zdravstveno zavarovanje (ki krije stroške zdravstvenih storitev in repatriacije najmanj do višine 30.000 EUR za celotno obdobje veljavnosti vizuma),
  • plačilo vizumske takse v višini 77 EUR, razen če je prosilec ožji družinski član državljana RS ali druge države EU,
  • specifična dokumentacija (glej spodaj), s katero se dokazuje namen dolgoročnega bivanja.

V postopku za vizum D iz razloga združevanja družine se opravi tudi istočasni intervju s prosilcem vizuma (na veleposlaništvu) in z zakoncem oziroma partnerjem v Sloveniji (na upravni enoti), kjer se ugotavlja morebitno fiktivnost sklenjene zakonske zveze.

Dovoljenje za prebivanje tujca v Republiki Sloveniji

Tujec, ki želi v Republiki Sloveniji prebivati iz drugačnih razlogov, kot je to mogoče na podlagi vizuma, mora pridobiti dovoljenje za prebivanje. Dovoljenje za prebivanje pomeni dovoljenje za vstop in bivanje za določen čas in za določen namen ali prebivanje za nedoločen čas ob izpolnjevanju pogojev za stalno prebivanje. Pogoji za izdajo dovoljenja so določeni z Zakonom o tujcih. Pristojni organ odločanja je upravna enota. Prvo dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji se izda kot dovoljenje za začasno prebivanje in ga mora tujec pridobiti pred vstopom v državo (več na Infotujci.si).

Informacije o varstvu osebnih podatkov

Osebni podatki se obdelujejo za namen vloge za izdajo vizuma v upravnih postopkih. Vaši podatki se vnesejo v nacionalni vizumski informacijski sistem Republike Slovenije, kjer se hranijo pet let po izteku veljavnosti vizuma; če vizum ni izdan, pa pet let po dokončnosti odločitve o zavrnitvi vizuma. Vaši podatki bodo prav tako shranjeni v vizumskem informacijskem sistemu (VIS) za največ pet let. V tem času bodo dostopni organom za izdajo vizumov in organom, pristojnim za izdajanje vizumov na zunanjih mejah držav članic ter organom za priseljevanje in azil v državah članicah.

VFS Global obdeluje osebne podatke v imenu Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, pri čemer je zavezan s standardnimi pogodbenimi klavzulami za zagotavljanje enakega standarda varovanja osebnih podatkov kot Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Upravljavec osebnih podatkov, obdelanih v vizumskih postopkih, je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije s sedežem na Prešernovi cesti 25, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 478 2000, E: gp.mzz@gov.si.

Pooblaščenca za varstvo podatkov na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije lahko kontaktirate na e-naslov dpo.mzz@gov.si.

Pravico do vložitve pritožbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov imate pri Informacijskem pooblaščencu Republike Slovenije s sedežem na Dunajski cesti 22, 1000 Ljubljana, Slovenija.

Povezane vsebine s področja konzularne pomoči in storitev

  • Informacije za popotnike

    Varnost potovanj, pomoč slovenskih predstavništev v tujini, konzularna pomoč, kjer ni slovenskega predstavništva, napotki pred potovanjem, priporočila za bivanje v tujini

  • Državljanstvo, dokumenti, registri

    Državljanstvo, osebni dokumenti, prebivališče, registri in evidence, varstvo osebnih podatkov

  • Volitve in referendumi

    Volilna evidenca, volilna zakonodaja, politične stranke, volitve predsednika republike, volitve v državni zbor, lokalne volitve, volitve v evropski parlament, načini glasovanja, referendum, ljudska iniciativa, Evropska državljanska pobuda, registracija politične stranke

  • Priseljevanje v Slovenijo

    Vstop in prebivanje, sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, oskrba prosilcev za mednarodno zaščito, nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito, mednarodna zaščita, integracija

  • Delovne migracije

    Napotitev delavcev, zaposlovanje in delo tujcev, koordinacija sistemov socialne varnosti

  • Davki, carine in druge dajatve

    Davki, prispevki za socialno varnost, carine, trošarine, okoljske dajatve, igre na srečo

  • Uvoz, izvoz in trgovanje z živalmi, rastlinami, rastlinskimi in živalskimi proizvodi

    Uvoz živali, izvoz živali, živil živalskega izvora in ostalih proizvodov živalskega izvora, uvoz živil živalskega izvora, uvoz živil neživalskega izvora, trgovanje, premik živali med državami EU, potovanje s hišnimi ljubljenčki, trgovanje z rastlinami in rastlinskimi proizvodi, uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in fitofarmacevtskih sredstev, vnos osebnih pošiljk rastlin in proizvodov živalskega in rastlinskega izvora, izvoz rastlin in rastlinskih proizvodov