Skoči do osrednje vsebine

Konzularne informacije Veleposlaništva Budimpešta

Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve

Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino.

Konzularni oddelek diplomatsko-konzularnega predstavništva nudi zaščito in pomoč državljanom Republike Slovenije ter izvaja nekatere storitve za tuje državljane. V nadaljevanju so navedene osnovne informacije o storitvah za državljane Republike Slovenije (v nadaljevanju državljan).

Potovanja na Madžarsko

Informacije o potovanju na Madžarsko in druge koristne napotke najdete na strani Madžarska.

Kaj veleposlaništvo lahko stori za vas?

Če ste se v tujini znašli v težavah, se za pomoč lahko obrnete na slovenska predstavništva v tujini. V temi Pomoč slovenskih predstavništev v tujini preverite, kaj predstavništva lahko storijo za vas in česa ne morejo.

Konzularne takse poravnate z nakazilom na bančni račun veleposlaništva.

Nakazilo v forintih (HUF):

UniCredit Bank, 1054 Budapest, Szabadság tér 5-6.
IBAN: HU32 1091 8001 0000 0068 7784 0004
SWIFT (BIC): BACXHUHB

Nakazilo v evrih:

UniCredit Bank, 1054 Budapest, Szabadság tér 5-6.
IBAN: HU37 1091 8001 0000 0068 7784 0011
SWIFT (BIC): BACXHUHB

Izguba/odtujitev potnega lista ali osebne izkaznice

Državljan je dolžan pogrešitev, izgubo ali tatvino (v nadaljevanju pogrešitev) potne listine ali osebne izkaznice v tujini naznaniti takoj, če to ni mogoče, pa najkasneje v osmih dneh po prihodu v Slovenijo na katerikoli upravni enoti. Državljan brez stalnega prebivališča v Sloveniji mora pogrešitev dokumenta v tujini naznaniti na najbližjem diplomatskem predstavništvu v 30 dneh od pogrešitve.

Za mladoletno oziroma poslovno nesposobno osebo, naznanitev opravi zakoniti zastopnik. Zakon o potnih listinah in Zakon o osebnih izkaznici določata, da se posameznik, ki ne naznani pogrešitve potne listine oz. osebne izkaznice oziroma je ne naznani v roku, za ta prekršek kaznuje.

Kaj storiti v primeru pogrešitve, izgube ali tatvine dokumenta v tujini?

  1. Pogrešitev, izgubo ali tatvino dokumenta se prijavi na policiji oz. na pristojnem uradu za najdene predmete (več informacij v nadaljevanju) in pridobi potrdilo o tej naznanitvi;
  2. Na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije se poda izjavo o naznanitvi pogrešitve dokumenta na podlagi katere se sestavi zapisnik;
  3. Diplomatsko-konzularno predstavništvo veljavnost dokumenta na ustrezen način prekliče;
  4. Diplomatsko-konzularno predstavništvo vam lahko izda potni list za vrnitev (več o pogojih izdaje le-tega v nadaljevanju);
  5. V kolikor v tujini stalno ali začasno prebivate lahko na diplomatsko-konzularnem predstavništvu zaprosite za nov dokument.

Naznanitev tatvine ali izgube osebnega dokumenta na Madžarskem

Za naznanitev tatvine ali izgube dokumenta boste na veleposlaništvu (ali na upravni enoti v Sloveniji) potrebovali originalni policijski zapisnik, zato je tatvino potrebno najprej prijaviti najbližji policijski postaji.

Po pridobitvi potrdila o izgubi le tega predložite na veleposlaništvu ali upravni enoti ob naznanitvi izgube kot je opisano v nadaljevanju.

V kolikor ste izgubili registrsko tablico, je tovrstno izgubo potrebno naznaniti na najbližji policijski postaji. Pri naznanitvi pogrešitve na diplomatsko-konzularnem predstavništvu se sestavi zapisnik. Pri tem mora državljan navesti resnične podatke o okoliščinah pogrešitve dokumenta, saj je v primeru podane krive izjave kazensko in materialno odgovoren (na podlagi 3. odstavka 188. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in 2. odstavka 289. člena Kazenskega zakonika RS). 

Dokument se nato v evidenci potnih listin oz. v evidenci osebnih izkaznic prekliče.

Državljan z veljavnim digitalnim kvalificiranim potrdilom lahko naznani pogrešitev dokumenta tudi preko portala e-uprava. V primeru dvoma ali potrebe po dodatni razjasnitvi okoliščin pogrešitve, lahko pristojni organ državljana povabi na zaslišanje v zvezi z okoliščinami pogrešitve potne listine. 

Potni list za vrnitev v slovenijo

Diplomatsko-konzularno predstavništvo Republike Slovenije vam lahko v primeru izgube ali kraje potnega lista oz. osebne izkaznice izda začasni potni list (t.i. »potni list za vrnitev«). V skladu s 17. členom Zakona o potnih listinah se potni list za vrnitev izda za čas veljavnosti do 30 dni oziroma za čas, ki je potreben za vrnitev v državo, na območju katere ima državljan Slovenije prijavljeno stalno prebivališče. Izjemoma se izda za vrnitev v državo, na območju katere ima državljan Slovenije prijavljeno začasno prebivališče.

Pred postopkom izdaje začasnega potnega lista je potrebno pogrešitev, izgubo ali tatvino dokumenta prijaviti kot je opisano zgoraj. 

Za potni list za vrnitev je potrebno predložiti:

  • originalno potrdilo o prijavi izgube oz. tatvine dokumenta,
  • fotografijo in
  • plačati konzularno takso v višini 19 EUR.

Diplomatsko-konzularno predstavništvo pred izdajo potnega lista za vrnitev izvede identifikacijo osebe. Priporočamo vam, da si pred odhodom v tujino priskrbite overjeno fotokopijo potnega lista oziroma osebne izkaznice (katero hranite ločeno od originalnega dokumenta), saj bo postopek ugotavljanja identitete ob predložitvi kopije hitrejši.

Konzularna taksa za nov dokument v primeru izgube ali kraje starega dokumenta

Za izdajo novega dokumenta pri prvi pogrešitvi, izgubi ali tatvini se plača dvakratna vrednost konzularne takse (razen, če državljan dokaže, da je z dokumentom ravnal z dolžno skrbnostjo). V kolikor je državljan dokument pogrešil več kot dvakrat, mora ob vlogi za nov dokument plačati štirikratno vrednost konzularne takse.

Državljanu se izda nov dokument z veljavnostjo enega leta, v kolikor je v obdobju petih let pred vložitvijo vloge zaradi neskrbnega ravnanja uničil, pogrešil oziroma izgubil 2 dokumenta ali več, kot tudi če sta mu bila 2 dokumenta ali več odtujena.

Informacije o slovenskih potnih listih in osebnih izkaznicah

RS na podlagi uredbe Sveta EU št. 2252/2004 od 29.6.2009 izdaja biometrične potne listine druge generacije, na katerih je poleg podobe obraza, zapisane na pomnilniški medij v biometrični obliki, dodan tudi biometrični zapis dveh prstnih odtisov. Uredba ne vpliva na veljavnost že izdanih potnih listin. Potnih listin brez biometričnih zaščitnih elementov ni potrebno menjati do poteka njihove veljavnosti.  

Vloga za novi potni list (PL)

Državljan RS, ki stalno ali začasno biva na Madžarskem, lahko vlogo za izdajo novega potnega lista vloži na pristojnem diplomatsko konzularnem predstavništvu.

Vlogi za pridobitev PL je potrebno priložiti:

  • dosedanji PL oz. dokazilo o državljanstvu (drug identifikacijski dokument, iz katerega je razvidno državljanstvo, n.pr. potrdilo o državljanstvu, izpisek iz rojstne matične knjige z vpisanim podatkom o državljanstvu) – če prosilec doslej še ni imel  PL,
  • fotografijo, ki mora ustrezati točno predpisanim pogojem;

Vlogo za nov dokument morate vložiti in podpisati osebno. Izjema so mladoletni otroci, ki še ne znajo pisati in osebe, ki imajo utemeljen razlog,  zaradi katerega ne morejo podpisati vloge. Državljanu, ki je ob predaji vloge dopolnil 12 let starosti, se odvzame tudi dva prstna odtisa. Praviloma sta to ploska kazalca leve in desne roke.  

Državljan lahko izbira med dvema različnima tipoma potnega lista in sicer med potnim listom z 32 in potnim listom z 48 stranmi. Potni list s 48 stranmi se razlikuje od potnega lista s 32 stranmi po številu viznih strani, njegova izdaja pa je priporočljiva za osebe, ki veliko potujejo, saj je v njem več prostora za žige, vizume in dovoljenja za prebivanje. Cena potnega lista z 48 strani je enaka ceni potnega lista z 32 strani, v kolikor se vloga za potni list vloži na diplomatsko konzularnem predstavništvu v tujini. 

Taksa za nov potni list znaša 115 EUR (skupaj z vlogo za sam potni list). Otroci od 3 do 18 leta dobijo potni list s petletno veljavnostjo (taksa znaša 76 EUR), otroci do 3. leta starosti pa potni list s triletno veljavnostjo (taksa znaša 57 EUR).

Izdaja osebne izkaznice

Slovenski državljani, ki stalno ali začasno prebivajo v tujini, lahko od 1.3.2013 vlogo za izdajo nove osebne izkaznice vložijo na veleposlaništvu. Prosilec mora vlogo podati osebno, saj se v postopku ugotavlja njegova identiteta, skladnost priložene fotografije z dejansko podobo, na vlogo se mora pred uradno osebo veleposlaništva tudi podpisati. Za osebo, ki še ni dopolnila 18 let, ali ki ni poslovno sposobna, vlogo poda zakoniti zastopnik. Otrok mora biti navzoč po dopolnjenem 8. letu starosti.

Za izdajo osebne izkaznice je potrebno predložiti naslednje:

  1. biometrično fotografijo (obraz naj bo brez nasmeha – usta zaprta, gledati je potrebno naravnost, obraz mora biti enakomerno osvetljen in umeščen v sredino fotografije. Idealno ozadje je svetlo-sivo ali svetlo-modre barve in mora biti v kontrastu z barvo oči in oblačili. Za osebe s svetlimi lasmi je obvezno ne-belo ozadje. Prosimo, preberite nove specifikacije);
  2. Staro osebno izkaznico (v kolikor je še nimate, pa veljavno javno listino s fotografijo ali drugi dokument za dokazovanje istovetnosti, npr. potni list, rojstni list);
  3. Vlogo za izdajo osebne izkaznice (dobite jo na veleposlaništvu).

Osebna izkaznica, za katero bo podana vloga na veleposlaništvu, bo prosilcu na veleposlaništvu tudi osebno vročena.

Plačilo konzularne takse:

  • osebna izkaznica z veljavnostjo 10 let se izda državljanu, staremu od 18 do 70 let: 76 EUR (strošek osebne izkaznice 70 EUR + vloga 6 EUR)
  • z veljavnostjo 5 let se izda državljanu, staremu od 3 do 18 let: 60 EUR (strošek osebne izkaznice 54 EUR + vloga 6 EUR)
  • z veljavnostjo 3 let se izda državljanu mlajšemu od 3 let: 44 EUR (strošek osebne izkaznice 38 EUR + vloga 6 EUR)
  • z veljavnostjo 1 leta (neskrbno ravnanje državljana): 37 EUR (strošek osebne izkaznice 31 EUR + vloga 6 EUR)

Državljanu starejšemu od 70 let se izda osebna izkaznica s trajno veljavnostjo.

Matične zadeve

Veleposlaništvo lahko na zaprosilo stranke ureja spremembe osebnih in matičnih podatkov, spremembe v statusu državljanstva in osebnega statusa, zagotavljanje naknadnih vpisov v matični register  ter različnih dokumentov za potrebe slovenskih državljanov v tujini.

Najpogostejša opravila konzularnega oddelka iz naslova matičnih zadev so:

  • posredovanje izpiskov iz matičnih knjig za državljane RS, ki so bili rojeni v tujini, ki so tam sklenili zakonsko zvezo ali so tam preminuli,
  • vpis matičnih dejstev v rojstno knjigo, poročno knjigo oziroma matično knjigo umrlih,
  • posredovanje zahtev in izjav državljanov RS za spremembo osebnega imena in druga opravila iz tega naslova,
  • izdaja potrdil, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze slovenskega državljana v tujini.

Overitve

Veleposlaništvo opravlja overitve podpisov na zasebnih listinah, rokopisov in prepisov ali fotokopij za slovenske državljane, slovenske izseljence oziroma Slovence po rodu. Na veleposlaništvu se na zasebni listini, namenjeni za uporabo v Republiki Sloveniji, overi podpis predlagatelja. Z overitvijo se potrdi verodostojnost podpisa tistega, ki je listino podpisal. Z overitvijo se ne potrjuje resničnosti vsebine listine. Listina, podpis ali rokopis, katerih vsebina je nedopustna in v nasprotju z normami javnega reda, se ne overijo.

Taksa za overitev podpisa na zasebni listini je 19 EUR. Taksa za overitev fotokopije je 14 EUR za prvo stran in 6 EUR za vsako naslednjo stran.

Slovenija je pogodbenica Konvencije o odpravi potrebe overitve tujih javnih listin, podpisane v Haagu leta 1961. V skladu s to konvencijo pristojni organ overi javno listino s potrditvijo Apostille, s katerim se potrjuje pristnost podpisa, pečata in svojstvo podpisnika. Ta potrditev je končna za državo in se je ne nadoverja. Javna listina s takšnim žigom velja v vseh ostalih državah podpisnicah, tudi v RS, mora pa biti uradno prevedena v slovenski jezik.

Informacije o pretoku določenih javnih listin med državami članicami EU

V skladu z uredbo EU, ki spodbuja prosto gibanje državljanov, so določene javne listine in njihove overjene kopije v EU oproščene legalizacije in potrditve z žigom Apostille. Za nekatere listine (spodaj v krepkem tisku) se lahko zahteva tudi večjezični standardni obrazec, da listin ni treba prevajati, v vsakem primeru pa je treba sprejeti overjen prevod, ki je bil pripravljen v kateri koli državi članici EU.

Oprostitev legalizacije in potrditve z žigom Apostille velja samo za listine in njihove overjene kopije, ki jih izdajo javni organi države članice in so predložene javnim organom druge države članice, in sicer za:

  • listine, ki jih izdajo sodišča ali sodni uradniki,
  • upravne listine,
  • notarske listine,
  • uradne izjave na zasebnih listinah,
  • diplomatske in konzularne listine.

Poleg tega velja oprostitev samo za listine, ki potrjujejo eno ali več spodaj navedenih dejstev. Za listine v krepkem tisku je na voljo večjezični standardni obrazec. Vsi standardni obrazci niso na voljo v vseh državah članicah:

  • rojstvo,
  • smrt,
  • potrdilo o živetju,
  • ime,
  • zakonska zveza, izpolnjevanje pogojev za sklenitev zakonske zveze in zakonski stan,
  • razveza, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze,
  • registrirana partnerska skupnost, sposobnost za registracijo partnerske skupnosti in status registriranega partnerstva,
  • prenehanje registrirane partnerske skupnosti, prenehanje življenjske skupnosti partnerjev ali razveljavitev registrirane partnerske skupnosti,
  • starševstvo ali posvojitev,
  • stalno prebivališče in/ali začasno prebivališče,
  • državljanstvo,
  • nekaznovanost,
  • kandidiranje ali glasovanje na volitvah v Evropski parlament ali na volitvah v drugi državi članici.

Večjezični standardni obrazec se lahko uporablja samo v drugi državi članici, predložiti pa ga je treba skupaj z javno listino, kateri je priložen. Kadar država članica dovoljuje predložitev overjene kopije javne listine namesto originala, morajo organi te države članice sprejeti tudi overjeno kopijo, izdano v državi članici, kjer je bila izdana javna listina. Več informacij o uredbi in večjezičnih standardnih obrazcih je na voljo na evropskem portalu e-pravosodje, preko katerega lahko dostopate tudi do obrazcev.

Državljanstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) se pridobi:

  1. po rodu
    • če sta oba starša državljana RS, otrok pa rojen v RS ali v tujini;
    • če je en starš državljan RS in je otrok rojen v RS;
    • če je en starš državljan RS, otrok rojen v tujini in se naredi priglasitev;
    • če je en starš državljan RS, drugi starš pa neznan, neznanega državljanstva ali brez njega, otrok  pa je rojen v tujini;
    • posvojenec v primeru popolne posvojitve,
  2. z rojstvom na območju Republike Slovenije (če sta starša neznana, njuno državljanstvo ni znano ali sta brez državljanstva),
  3. z naturalizacijo (s sprejemom pod zakonsko določenimi pogoji na podlagi prošnje),
  4. po mednarodni pogodbi (begunci, azil).

Naknadni vpis rojstva in evidentiranje državljanstva (4. člen ZDRS)

V primerih, ko se staršema, ki sta oba državljana RS, v tujini rodi otrok, je potrebno na upravni enoti urediti vpis rojstva otroka. Vlogo za naknadni vpis rojstva in evidentiranje državljanstva otroka, ki se je rodil na Madžarskem se lahko vloži tudi na Veleposlaništvu RS v Budimpešti.

Izpolnjeni in podpisani vlogi je potrebno priložiti:

  • izpisek iz rojstne matične knjige na mednarodnem obrazcu za otroka,
  • izpisek iz poročne matične knjige na mednarodnem obrazcu za starše, če je bila zakonska zveza sklenjena v tujini in ni še vpisana v matični register,
  • zapisnik o priznanju očetovstva, če zakonska zveza staršev ni bila sklenjena (z uradnim prevodom v slovenski jezik). Zapisnik se lahko naredi tudi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu,
  • izjavo o prijavi stalnega prebivališča otroka. Priložiti je potrebno prijavo stalnega bivališča za otroka in oba starša,
  • izpolnjen obrazec za vpis v evidenco volilne pravice (če se otroka prijavlja na naslov v tujini).

Za naknadni vpis rojstva ni potrebno plačati konzularne takse. 

Priglasitev v državljanstvo (5. člen ZDRS)

V tujini rojen otrok, katerega eden od staršev je ob njegovem rojstvu državljan RS, drugi pa je tuji državljan, pridobi po rodu državljanstvo RS, če je do dopolnjenega 18. leta starosti priglašen kot državljan Republike Slovenije ali če se do dopolnjenega 18. leta starosti dejansko za stalno naseli v Republiki Sloveniji s staršem, ki je državljan Republike Slovenije.

Otroka lahko priglasi za državljana Republike Slovenije tisti od staršev, ki je državljan Republike Slovenije.
Izpolnjeni in podpisani vlogi mora priložiti:

  • izpisek iz rojstne matične knjige na mednarodnem obrazcu za otroka,
  • izpisek iz poročne matične knjige na mednarodnem obrazcu za starše, če je bila zakonska zveza sklenjena v tujini in ni še vpisana v matični register,
  • zapisnik o priznanju očetovstva, če zakonska zveza staršev ni bila sklenjena (z uradnim prevodom v slovenski jezik). Zapisnik se lahko naredi tudi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu,
  • izjavo o prijavi stalnega prebivališča otroka. Priložiti je potrebno prijavo stalnega bivališča za otroka in oba starša (glej v nadaljevanju)*,
  • izpolnjen obrazec za vpis v evidenco volilne pravice (če se otroka prijavlja na naslov v tujini),
    13,00 EUR (konzularna taksa).

V primeru, da starša ne prebivata na skupnem naslovu, mora tisti starš, na katerega naslovu otrok ni prijavljen, podpisati soglasje k prijavi naslova otroka. V kolikor soglasje ne podpiše ali ne more podpisati, mora prijavitelj priložiti eno od prilog:

  • odločbo o tem, da mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo,
  • sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok,
  • sodno odločbo,
  • drugo.

Državljanstvo Republike Slovenije po 6. členu ZDRS pridobi oseba, rojena v tujini, starejša od 18 let, ki do dopolnjenega 36. leta starosti da izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije, in izpolnjuje naslednja pogoja: da je od njenega rojstva do dane izjave eden od staršev državljan Republike Slovenije oziroma da je bil državljan Republike Slovenije do smrti, če je umrl pred dano izjavo, da ji po dopolnjenem 18. letu starosti državljanstvo Republike Slovenije ni prenehalo na podlagi odpusta, odreka ali odvzema.

Poroka na Madžarskem

Na Madžarskem je možno sklepanje civilne zakonske zveze. Legalna starost za sklenitev zakonske zveze je 18 let. Cerkvena poroka je možna, vendar nima pravnega statusa.

Kateri so pogoji za sklenitev zakonske zveze na Madžarskem?

Eden izmed bodočih zakoncev mora bivati na Madžarskem vsaj 30 dni pred sklenitvijo zakonske zveze. Za pridobitev dovoljenja za sklenitev zakonske zveze, se mora par zglasiti na lokalnem uradu, kjer se želita poročiti (Anyakönyvvezeti Hivatal). Priporočljivo je, da par začne postopek 60 dni pred načrtovano poroko.

Katere dokumente moram predložiti?

Državljani Republike Slovenije, ki sklepajo zakonsko ali partnersko zvezo na Madžarskem, potrebujejo potrdilo, ki ga izda veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti - tj. potrdilo, da ni zadržkov za sklenitev zakonske oz. partnerske zveze.

Za izdajo potrdila je veleposlaništvu potrebno predložiti:

  • vlogo;
  • potrdilo upravne enote o samskem stanu (izvirnik) za oba zakonca oz. partnerja, če sta državljana Republike Slovenije;
  • osebni dokument obeh bodočih zakoncev oz. partnerjev (osebna izkaznica ali potni list), iz katerih so razvidni državljanstvo in osebni podatki;
  • izpisek iz rojstne matične knjige (izvirnik) za slovenskega državljana;
  • če slovenski državljan ni polnoleten, mora predložiti tudi potrdilo CDS, da lahko sklene zakonsko zvezo (predčasna opravilna sposobnost);
  • poravnati konzularno takso v znesku 38,00 €.

Po izdaji vam bo veleposlaništvo vrnilo izvirnike dokumentov (z izjemo vloge), ki so bili dostavljeni v postopku njegove izdaje.

Madžarski organi običajno pred sklenitvijo poroke zahtevajo:

  • veljavni potni list ali osebno izkaznico (személyazonosító igazolvány), kartico z naslovom prebivališča (lakcímkártya) za rezidente na Madžarskem,
  • dokument, ki izkazuje stalno prebivališče,
  • potrdilo o nekaznovanju,
  • potrdilo o samskem stanu (családi állapot igazolás) (potrdilo o samskem stanu lahko pridobite na Upravni enoti vašega bivanja),
  • rojstni list (születési anyakönyvi kivonat),
  • dokumenti morajo biti uradno prevedeni v madžarščino s strani Madžarskega urada za prevajanje in legalizacijo (Országos Fordító és Fordítás-hitelesít? Intézet - OFFI). Uradi praviloma ne sprejema drugih prevodov.

Vsekakor pa svetujemo, da se za podrobnejše informacije o potrebnih dokumentih pozanimate na pristojnem madžarskem uradu v okrožju, kjer boste sklepali zakonsko zvezo.

Uporaben kontakt:

Hungarian Office for Translation and Attestation At.

Matičar na podlagi predložene dokumentacije ugotovi ali je sklenitev zakonske zveze v skladu z madžarsko zakonodajo in v skladu z zakonodajo države druge osebe.

Par se mora odločiti glede izbire imena pred sklenitvijo zakonske zveze in kateri priimek bodo imeli bodoči otroci, ker matičar odloči ali je to v skladu z zakonodajo.

Informacije o vizumih za Republiko Slovenijo

Madžarska je skupaj z Republiko Slovenijo 21. decembra 2007 postala polnopravna članica schengenskega območja. Imetniki schengenskega vizuma se lahko gibljejo po celotnem ozemlju držav članic schengenskega sporazuma.

Kljub temu v so praksi možni primeri, ko oseba, ki se legalno nahaja v Republiki Madžarski (torej poseduje schengenski vizum, dovoljenje za prebivanje držav članic schengenskega sporazuma ali druge dokumente, ki so navedeni v prilogi 4 Skupnih konzularnih navodil), ne more vstopiti v Slovenijo, npr. ker poseduje schengenski vizum za kratkoročno bivanje in z ozemeljsko omejeno veljavnost (LTV C). V teh primerih vlogo za izdajo vizuma lahko vloži na Veleposlaništvu RS v Budimpešti.

Povezane vsebine s področja konzularne pomoči in storitev

  • Informacije za popotnike

    Varnost potovanj, pomoč slovenskih predstavništev v tujini, konzularna pomoč, kjer ni slovenskega predstavništva, napotki pred potovanjem, priporočila za bivanje v tujini

  • Državljanstvo, dokumenti, registri

    Državljanstvo, osebni dokumenti, prebivališče, registri in evidence, varstvo osebnih podatkov

  • Volitve in referendumi

    Volilna evidenca, volilna zakonodaja, politične stranke, volitve predsednika republike, volitve v državni zbor, lokalne volitve, volitve v evropski parlament, načini glasovanja, referendum, ljudska iniciativa, Evropska državljanska pobuda, registracija politične stranke

  • Priseljevanje v Slovenijo

    Vstop in prebivanje, sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, oskrba prosilcev za mednarodno zaščito, nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito, mednarodna zaščita, integracija

  • Delovne migracije

    Napotitev delavcev, zaposlovanje in delo tujcev, koordinacija sistemov socialne varnosti

  • Davki, carine in druge dajatve

    Davki, prispevki za socialno varnost, carine, trošarine, okoljske dajatve, igre na srečo

  • Uvoz, izvoz in trgovanje z živalmi, rastlinami, rastlinskimi in živalskimi proizvodi

    Uvoz živali, izvoz živali, živil živalskega izvora in ostalih proizvodov živalskega izvora, uvoz živil živalskega izvora, uvoz živil neživalskega izvora, trgovanje, premik živali med državami EU, potovanje s hišnimi ljubljenčki, trgovanje z rastlinami in rastlinskimi proizvodi, uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in fitofarmacevtskih sredstev, vnos osebnih pošiljk rastlin in proizvodov živalskega in rastlinskega izvora, izvoz rastlin in rastlinskih proizvodov