Pravosodni sistem

Pojem pravosodni sistem oziroma pravosodje zajema sodišča, državna tožilstva, odvetništvo, notariat, organe za postopek o prekrških, državno odvetništvo, sodne izvedence, cenilce in tolmače, sodne izvršitelje in stečajne upravitelje ter izvrševanje kazenskih sankcij in probacijo. Vsa ta področja ureja organizacijska zakonodaja, ki zagotavlja nemoteno delovanje celotnega pravosodnega sistema Republike Slovenije.

Sodišča in sodni sistem

Sodni sistem Republike Slovenije sestavljajo splošna in specializirana sodišča. Splošna sodišča delujejo na treh ravneh:

• okrajna in okrožna sodišča (prvostopenjska sodišča),
• višja sodišča, ki omogočajo pritožbe zoper prvostopenjska sodišča, in
• Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je najviše sodišče v državi.

Specializirana sodišča se delijo na

• delovna sodišča, ki so pristojna za odločanje o delovnih sporih ter sporih iz socialnega zavarovanja, ter
• Upravno sodišče Republike Slovenije, ki zagotavlja sodno varstvo v upravnih zadevah in ima status višjega sodišča.

Državno tožilstvo

Državnotožilske funkcije pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije opravlja Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, prav tako pa ima usklajevalne, nadzorstvene in izobraževalne pristojnosti nad državnimi tožilstvi. Okrožnih državnih tožilstev je enajst, medtem ko najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti, obravnava Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (SDT). Pri SDT deluje kot samostojna notranja organizacijska enota s posebnim položajem Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili.

Državno odvetništvo

Državno odvetništvo je državni organ, ki zastopa Republiko Slovenijo in druge subjekte (torej državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe) pred sodišči in upravnimi organi. Republiko Slovenijo zastopa tudi pred tujimi, mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami, kot so na primer Evropsko sodišče za človekove pravice in sodišča Evropske unije. Opravlja tudi naloge pravnega svetovanja in mirnega reševanja sporov v predhodnih postopkih ter druge naloge, določene s posebnimi zakoni.

Zastopanje oziroma svetovanje drugim pravnim subjektom ali posameznikom glede pravnih vprašanj ni v pristojnosti Državnega odvetništva.

Državno odvetništvo ni pristojno, da se na kakršen koli način vključi v sodne postopke, v katerih so stranke druge fizične ali pravne osebe (in torej ne Republika Slovenija), ali da preverja njihov pravilen in zakonit potek oziroma pravilnost odločitev sodišč. Presoja procesne in materialnopravne zakonitosti konkretnih sodnih postopkov je namreč strankam teh postopkov zagotovljena v okviru sistema rednih in izrednih pravnih sredstev.

Državno odvetništvo opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sedežu v Ljubljani in osmih zunanjih oddelkih, in sicer v Celju, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju.

Odvetništvo

Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetnice in odvetniki kot svoboden poklic. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov, ki se vodi pri Odvetniški zbornici Slovenije. Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. Odvetnik je pri svojem delu samostojen in neodvisen ter je za svoje delo tudi odgovoren stranki. Pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, ki ga lahko v nekaterih primerih nadomešča odvetniški kandidat.

Brezplačna pravna pomoč

Brezplačna pravna pomoč je pravica do sodnega varstva, ki jo dodelimo osebam, ki niso zmožne pokriti stroškov sodnega postopka oziroma nudenja pravne pomoči. Pogoji, pod katerimi lahko oseba zaprosi za pravno pomoč, so zakonsko določeni in lahko služijo za celotno ali delno kritje stroškov za pravno pomoč. Upravičenci do brezplačne pravne pomoči si morajo prizadevati, da spore rešujejo izvensodno, če je le mogoče.