Skoči do osrednje vsebine

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Okoljske presoje so postopki, v katerih ugotavljamo okoljske vplive planov, programov in posegov v okolje v fazi njihove priprave. S pridobljenimi rešitvami si prizadevamo, da bi bile razvojne rešitve sprejemljive tudi z vidika varstva okolja.

Vrste postopkov pred posegi v okolje

V Sloveniji izvajamo tri vrste okoljskih presoj: presojo vplivov na okolje, celovito presojo vplivov na okolje in čezmejno presojo vplivov na okolje.

Presoja vplivov na okolje se izvede za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje, pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Na podlagi izvedene presoje vplivov na okolje pristojni organ izda ali zavrne izdajo okoljevarstvenega soglasja. Za določene vrste posegov v okolje je presoja obvezna, za druge pa se v predhodnem postopku ugotavlja njeno potrebnost.

Celovito presojo vplivov na okolje izvajamo pri načrtih in programih, katerih aktivnosti lahko škodljivo vplivajo na okolje. Celovita presoja vplivov na okolje je obvezna za plane in programe, če se z njimi načrtujejo posegi s pomembnimi vplivi na okolje, posegi v zavarovana območja narave ali območja Nature 2000 ter drugi posegi, ki bi lahko vplivali na vode, kulturno dediščino, naravne vire, zdravje ljudi ter povečali tveganja za naravne in druge nesreče.

V primerih, ko vplivno območje sega preko meja naše države, izvedemo postopek čezmejne presoje vplivov na okolje. V njem izmenjujemo podatke in sodelujemo s pristojnimi organi vseh vključenih držav. Enak postopek poteka tudi pri predvidenih aktivnostih drugih držav, če bi lahko te imele pomembne okoljske vplive na ozemlju naše države.

Medresorsko delovanje za učinkovito varovanje okolja

Z okoljskimi presojami usmerjamo prostorsko načrtovanje ter načrtovanje strategij, politik in drugih aktivnosti države v zmanjšanje pritiskov na okolje. Ugotavljamo pomembne vplive na okolje in si prizadevamo za določitev ukrepov za zmanjšanje teh vplivov v najzgodnejši fazi. Ker se pri načrtovanju srečujejo različni razvojni in varstveni interesi, je ključnega pomena, da so razvojne in varstvene vsebine medsebojno združljive. Zato pri njihovi pripravi in usklajevanju različna ministrstva in organizacije aktivno sodelujemo.

Varovanje okolja je pomemben dejavnik evropskega razvoja

Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo smo z Zakonom o varstvu okolja in Zakonom o ohranjanju narave v slovenski pravni red prenesli evropske predpise, ki so pomembno prispevali k doseganju ciljev varstva okolja in ohranjanja narave.

Direktiva Sveta o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, ki jo je nadomestila Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in sveta, določa izvedbo presoje vplivov na okolje pred posegi s pomembnimi vplivi na okolje.

Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in sveta o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje določa izvedbo celovite presoje vplivov na okolje in s tem vključevanje okoljskih vidikov v njihovo pripravo in sprejemanje.

Direktiva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst določa izvedbo presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja. Tako prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, ugodnemu stanju naravnih habitatov ter varovanju ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Za plane, programe in posege z vplivi na okolje, ki segajo preko državnih meja, veljata Konvencija o presoji čezmejnih vplivov na okolje Združenih narodov za Evropo (UNECE) in Protokol o strateški presoji vplivov na okolje, ki je sledil tej konvenciji. Dogovor o upoštevanju zahtev velja med državami EU in tudi drugimi pogodbenicami Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje.

Iskalnik