Skoči do osrednje vsebine

Pridobitev okoljevarstvenega soglasja

Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Za določene vrste posegov v okolje je namreč zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna.

V postopku presoje vplivov na okolje se ugotovi, opiše in oceni dolgoročne, kratkoročne, posredne ali neposredne vplive nameravanega posega na človeka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, pa tudi na človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino, ter njihova medsebojna razmerja.

Postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja, za posege, ki niso gradnja, se na Agenciji Republike Slovenije za okolje  (v nadaljevanju Agencija) začne na zahtevo nosilca nameravanega posega.

Predhodna informacija

Nosilec nameravanega posega lahko pred začetkom postopka presoje vplivov na okolje Agencijo zaprosi za informacijo o obsegu in vsebini poročila o vplivih izvedbe in obratovanja nameravanega posega na okolje .

Predhodni postopek

Določene so tudi vrste posegov, za katere bo moral nosilec nameravanega posega v okolje od Agencije  zahtevati, da v predhodnem postopku ugotovi, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Izvede se za posege v okolje, pri katerih se zaradi značilnosti nameravanega posega ali njihove lokacije lahko pričakujejo pomembni vplivi na okolje.

Integralni postopek

Če je objekt, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, objekt z vplivi na okolje, se postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje, združita (integralni postopek), gradbeno dovoljenje pa izda Ministrstvo za okolje in prostor. Agencija je v integralnem postopku mnenjedajalec.

Postopek pridobitve okoljevarstvenega soglasja

Za posege v okolje, ko ne gre za gradnjo in ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, je za izdajo okoljevarstvenega soglasja pristojna Agencija Republike Slovenije za okolje.

Stranke v postopku

Zakon o varstvu okolja določa kdo je lahko stranka v upravnem postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. To je lahko nosilec nameravanega posega, oseba, ki na območju vpliva na zdravje in premoženje ljudi stalno prebiva ali je lastnik ali drug posestnik nepremičnine, in nevladna organizacija iz prvega odstavka 153. člena Zakon o varstvu okolja, če izkaže pravni interes, da zaradi varstva svojih pravic vstopi v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja.

Shematski prikaz pridobitve okoljevarstvenega soglasja

Shematski prikaz pridobitve okoljevarstvenega soglasja

Shematski prikaz pridobitve okoljevarstvenega soglasja

Opis postopka pridobitve okoljevarstvenega soglasja

Presojo vplivov na okolje ureja Zakon o varstvu okolja  (Uradni list RS, št. 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-OdlUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17-GZ, 21/18-ZNOrg in 84/18- ZIURKOE, v nadaljevanju ZVO-1). Izdajo okoljevarstvenega soglasja za posege v okolje, ki niso gradnja in ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, ureja ZVO-1, za posege, za katere je potrebno gradbeno dovoljenja, pa ureja Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17).

Za določene vrste posegov v okolje je zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna. Ti posegi so določeni v Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, 51/14, 57/15 in 26/17).

Če je objekt, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, objekt z vplivi na okolje, se postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje, združita (integralni postopek), gradbeno dovoljenje pa izda Ministrstvo za okolje in prostor. Agencija Republike Slovenije za okolje je v integralnem postopku mnenjedajalec.

Za posege v okolje, ko ne gre za gradnjo in ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, je za izdajo okoljevarstvenega soglasja pristojna Agencija Republike Slovenije za okolje.

Postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja, za posege, ki niso gradnja, na Agenciji Republike Slovenije za okolje se začne na zahtevo nosilca nameravanega posega, ki zanj zaprosi z vlogo, kateri morata biti priložena poročilo o vplivih na okolje in projekt nameravanega posega, ki vsebuje bistvene značilnosti o posegu.

Poročilo mora biti izdelano v skladu z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Uradni list RS, št. 36/09 in 40/17).

V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja se v primeru posega v naravo z vplivi na okolje, ne glede na to, ali je vpliv samo daljinski ali tudi neposreden, izvede presoja sprejemljivosti, skladno z določili Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10 in 3/11). Poročilo o vplivih na okolje mora v tem primeru vsebovati tudi dodatek za presojo sprejemljivosti posega v naravo, ki mora biti pripravljen na način in v obsegu kot ga določa zgoraj navedeni Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. V takem primeru se z izdajo okoljevarstvenega soglasja šteje, da je izdano tudi naravovarstveno soglasje.

V postopku presoje vplivov na okolje se ugotovi, opiše in oceni dolgoročne, kratkoročne, posredne ali neposredne vplive nameravanega posega na človeka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, pa tudi na človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino, ter njihova medsebojna razmerja.

Rok za izdajo odločbe je tri mesece od popolne vloge, v katerega ni štet trideset dnevni rok za vključevanje javnosti. Tovrstna ureditev je posledica doslednega prenosa direktiv EU, ki urejajo področje presoje vplivov na okolje (konsolidirano besedilo direktive 2011/92/EU).

Za poseg v okolje, ki bi lahko imel čezmejne vplive, mora Agencija Republike Slovenije za okolje pri izdaji okoljevarstvenega soglasja zagotoviti sodelovanje javnosti, pa tudi vključevanje držav članic EU in drugih držav, ki so pogodbenice ustrezne konvencije, ter njihove javnosti. Urejeno je tudi sodelovanje sosednjih držav, ki pa v tem primeru niso le članice EU, pač pa tudi države, ki so pogodbenice konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo konvencija), katere pogodbenica je tudi Republika Slovenija. Zaradi zahtev Aarhuške konvencije je bilo treba na poseben način urediti tudi položaj tako imenovane zainteresirane javnosti in nevladnih organizacij, ki imajo položaj stranskega udeleženca v postopku.

Agencija Republike Slovenije za okolje, v okviru postopka presoje vplivov na okolje, zaprosi za mnenja o sprejemljivosti posega ministrstva in organizacije, ki so glede na nameravani poseg pristojne za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo in rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine ali varstvo zdravja ljudi. Rok za izdajo mnenja je 21 dni.

O izdani odločbi glede izdaje okoljevarstvenega soglasja je javnost seznanjena z obvestilom, ki se objavi na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje in na Državnem portalu Republike Slovenije e-uprava, najkasneje v tridesetih dneh po vročitvi odločbe strankam.

Shematski prikaz ravnanja v primeru zahteve za vstop v postopek

Shematski prikaz ravnanja v primeru zahteve za vstop v postopek

Shematski prikaz ravnanja v primeru zahteve za vstop v postopek

Priloge k vlogi za izdajo okoljevarstvenega soglasja:

  1. projekt nameravanega posega, to je projekt, ki vsebuje bistvene značilnosti o posegu,
  2. poročilo o vplivih na okolje, izdelano v skladu z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave, ki mora v primeru posega ali vpliva na območje Natura 2000 vsebovati tudi dodatek za presojo sprejemljivosti posega v naravo, ki mora biti pripravljen na način in v obsegu kot ga določa Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja,
  3. ocena hrupa,
  4. pooblastilo (če vlaga vlogo pooblaščenec),
  5. potrdilo o plačilu upravne takse po tarifnih številkah 1 in 3 Zakona o upravnih taksah. Država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in njihovi organi, javni skladi in javne agencije ter druge osebe javnega prava so plačila upravne takse oproščeni,
  6. vsa morebitna druga dokazila (npr. navedbe št. izdanih soglasij, dovoljenj itd.), pomembna za odločitev v upravni zadevi.

 

Posegi v naravo

V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja se v primeru posega v naravo z vplivi na okolje, ne glede na to, ali je vpliv samo daljinski ali tudi neposreden, izvede presoja sprejemljivosti vpliva posega na naravo, skladno z določili Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Poročilo o vplivih na okolje mora v tem primeru vsebovati tudi dodatek za presojo sprejemljivosti posega v naravo, ki mora biti pripravljen na način in v obsegu kot ga določa zgoraj navedeni pravilnik. V takem primeru se z izdajo okoljevarstvenega soglasja šteje, da je izdano tudi naravovarstveno soglasje.

Vključevanje drugih subjektov

Agencija, v okviru postopka presoje vplivov na okolje, zaprosi za mnenja o sprejemljivosti posega ministrstva in organizacije, ki so glede na nameravani poseg pristojne za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo in rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine ali varstvo zdravja ljudi. Rok za izdajo mnenja je 21 dni.

Vključevanje javnosti

Vključevanje javnosti zagotovi Agencija s trideset dnevno javno razgrnitvijo, ki jo naznani z javnim naznanilom. Javno naznanilo je objavljeno na krajevno običajen način na oglasnih deskah upravne enote in občine, kjer se poseg nahaja, ter v svetovnem spletu, in sicer na spletnih straneh Agencije in spletnih straneh občine, kjer se bo poseg izvajal oziroma izvedel.

O izdani odločbi glede izdaje okoljevarstvenega soglasja je javnost seznanjena z obvestilom, ki se objavi na spletnih straneh Agencije in na Državnem portalu Republike Slovenije e-uprava, najkasneje v tridesetih dneh po vročitvi odločbe strankam.

Izdaja odločbe

Rok za izdajo odločbe je tri mesece od popolne vloge, v katerega ni štet trideset dnevni rok za vključevanje javnosti.

Po končani javni razgrnitvi Agencija, po izvedbi ugotovitvenega postopka, v katerem se ugotavlja, ali je poseg sprejemljiv za okolje, izda odločbo o izdaji okoljevarstvenega soglasja. V odločbi Agencija Republike Slovenije navede tudi, kako se je pri odločitvi upoštevalo mnenja in pripombe javnosti.

Veljavnost okoljevarstvenega soglasja

Okoljevarstveno soglasje preneha veljati, če nosilec posega v petih letih od njegove pravnomočnosti ne začne izvajati posega v okolje ali ne pridobi gradbenega dovoljenja, če je to zahtevano po predpisih o graditvi objektov. Če nosilec nameravanega posega v okolje v roku ne začne izvajati posega ali ne pridobi gradbenega dovoljenja, lahko tri mesece pred iztekom veljavnosti okoljevarstvenega soglasja zahteva njegovo podaljšanje.

Sprememba posega po izdaji okoljevarstvenega soglasja

Če želi nosilec posega spremeniti poseg v okolje po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, kadar je to predpisano, ali pred začetkom izvajanja posega v okolje, če ne gre za gradnjo po predpisih o graditvi, mora nameravano spremembo pisno prijaviti ministrstvu.

Prenos okoljevarstvenega soglasja na drugo osebo

Okoljevarstveno soglasje se lahko prenese na drugo osebo le s soglasjem Agencije.

Čezmejni vplivi

Za poseg v okolje, ki bi lahko imel čezmejne vplive, mora Agencija pri izdaji okoljevarstvenega soglasja zagotoviti sodelovanje javnosti, pa tudi vključevanje držav članic EU in drugih držav, ki so pogodbenice ustrezne konvencije, ter njihove javnosti. Urejeno je tudi sodelovanje sosednjih držav, ki pa v tem primeru niso le članice EU, pač pa tudi države, ki so pogodbenice konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo konvencija), katere pogodbenica je tudi Republika Slovenija. Zaradi zahtev Aarhuške konvencije je bilo treba na poseben način urediti tudi položaj tako imenovane zainteresirane javnosti in nevladnih organizacij, ki imajo položaj stranskega udeleženca v postopku.

Priporočila izdelovalcem poročil o PVO

Iskalnik