Cyrus Vance v Ljubljani

Mednarodna skupnost je za 18. oktober napovedala konferenco o Jugoslaviji v Haagu, ki jo je vodil lord Carrington. Posebni odposlanec generalnega tajnika Združenih narodov Pereza de Cuellarja Cyrus Vance je pred konferenco opravil posvetovalno diplomatsko pot najprej v Ljubljani, nato v Beogradu in Zagrebu. V slovenskem glavnem mestu se je pogovarjal s predsednikoma predsedstva Kučanom in vlade Peterletom, z zunanjim ministrom Ruplom in z zadnjim slovenskim članom predsedstva Jugoslavije Drnovškom.

Vance je napovedal, da se bo zavzel za mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške po koncu konference, za nedotakljivost meja, za umik Jugoslovanske armade iz Hrvaške in za varstvo pravic manjšin.

Zunanji minister Rupel je bil v Novi Gorici gost poslanskega večera Stranke demokratične prenove, ki ga je vodil takratni poslanec Borut Pahor. Spregovoril je o obisku, ki ga je 15. oktobra opravil pri italijanskem zunanjem ministru De Michelisu v Rimu. Ocenil ga je kot »prodor v odnosih z Italijo«. Italijanski kolega je napovedal skorajšnje italijansko priznanje samostojne Slovenije, vendar v okviru skupnih odločitev Evropske skupnosti. Rupel je sprožil tudi vprašanji varstva slovenske manjšine v Italiji in veljavnosti italijansko-jugoslovanskih Osimskih sporazumov. De Michelis je »uporabil nenavadno formulo: da je treba Osimske sporazume 'preseči', da bi prišli do nečesa še boljšega, nekaj 'nad Osimom'«. Glede državne meje med Italijo in Slovenijo pa je poudaril, da ne pridejo v poštev nobene spremembe.

Spremembe v mednarodni politiki so opazili tudi komentatorji v slovenskem dnevnem časopisju. Maroje Mihovilović je v Dnevniku zapisal, da je De Michelis, ki je sooblikoval koncept o enotni in demokratični Jugoslaviji ter je odločno nasprotoval osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške, korenito spremenil svoje mnenje. V izjavi za italijansko tiskovno agencijo ANSA je dejal, da izginjajo razlogi, ki so preprečevali njuno mednarodno priznanje, in da Italija glede tega nima več zadržkov.

Da je prišlo v politiki sveta do Jugoslavije do kakovostnega metodološkega zasuka, je v Delu ugotavljal tudi Marjan Sedmak.

Beograd se pogaja, a tudi nagaja

V Beogradu sta se srečali delegaciji Republike Slovenije in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. Pogovarjali sta se o načinu umika enot JA iz Slovenije in usodi njenega orožja ter vojaške opreme. Zvezni pogajalci so predlagali umik prek pristanišča v Kopru.

Zvezno ustavno sodišče je ugotovilo, da temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije iz junija 1991 ni v skladu z jugoslovansko ustavo in da je torej nična. Podobno se je izrekla o hrvaških osamosvojitvenih zakonih.

Narodna banka Jugoslavije je od Banke Slovenije zahtevala, da ji v treh dneh vrne 27 milijard dinarjev, kolikor naj bi jih bila njej dolžna 27. junija.

Zvezni izvršni svet pa je odredil ustavitev plačilnega prometa s Slovenijo.

Socialno vrenje in kulturne pobude

V Sloveniji je potekal sedmi dan stavke, ki jo je oklical Stavkovni odbor sindikatov zdravstva in socialnega skrbstva. Novo ponudbo vlade je ocenil kot zelo oddaljeno od sindikalnih zahtev, sklenil pa je, da se posvetuje s članstvom glede nadaljevanja protesta.

Medtem se je v Sloveniji obnavljalo tradicionalno bogato kulturno življenje. Mediji so na primer napovedali izvedbo prvega Borštnikovega srečanja v samostojni Sloveniji od 21. do 23. oktobra v Mariboru.

Na Štatenbergu so izpeljali srečanje pisateljev, posvečeno Edvardu Kocbeku ob desetletnici smrti. Razmišljanje, ki ga je tam prebral tržaški pisatelj prof. Boris Pahor, so Književni listi Dela objavili na uvodnem mestu pod naslovom Ura obiskanja ali razmišljanje ob Kocbekovih Dnevnikih.

V Cankarjevem domu v Ljubljani so izpeljali drugi del zborovskega seminarja o Gallusu s predavatelji iz matične Slovenije in Trsta. Zasedanje se je končalo z izjemnim koncertom Gallusovo zvočno bogastvo v ljubljanski stolnici, ki so ga oblikovali pevci iz osmih tržaških zborov s sedmimi dirigentkami in dirigenti pod vodstvom Janka Bana. Izvedli so 15 zahtevnih Gallusovih motetov v različnih zasedbah – tja do 24 nastopajočih glasov.

Avtor: Ivo Jevnikar

Viri in literatura:

• Delo, 17. 10. 1991.
• Slovenec, 17. 10. 1991.
• Dnevnik, 17. 10. 1991.
• Rupel, Dimitrij. Skrivnost države: Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992. Ljubljana: Delo – Slovenske novice, 1992, str. 206.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30