Predsedstvo samozavestno

Na razširjeni seji slovenskega predsedstva, na kateri sta ob članih najvišjega organa med drugim sodelovala tudi predsednik vlade Lojze Peterle in predsednik skupščine dr. France Bučar, je bil govor o bližajočem se poteku moratorija na izvajanje osamosvojitvenih korakov, do katerega je bilo samo še sedem dni. Predsedstvo je opozorilo na to, da je že ob začetku haaške konference o prihodnosti Jugoslavije seznanilo mednarodne sogovornike, da je Slovenija izpolnila vse obveznosti iz Brionske deklaracije in da je trdno odločena po 7. oktobru 1991 uveljaviti polno samostojnost. Tako naj bi od 8. oktobra naprej sicer še sodelovala pri pogovorih na Nizozemskem, a kot samostojna država, ki želi prispevati svoj kamenček v mozaik razrešitve jugoslovanske krize. Od konference je Slovenija pričakovala konkretno pomoč pri urejanju nasledstva nekdanje države, predsedstvo pa je obljubljalo izpolnjevanje vseh mednarodnih obveznosti, predvsem pri varovanju pravic manjšin.

Vlada za pospešek pri ustavi

Na zadnji septembrski dan je zasedala tudi slovenska vlada. Obravnavala je pripravo dokumentov, nujnih za nadaljevanje osamosvojitvenega procesa po poteku moratorija. Obljubila je, da bo gradivo na voljo do 2. oktobra, ko naj bi o njem razpravljali zbori slovenske skupščine.

Kot eno temeljnih težav je vlada navajala dejstvo, da še ni bila sprejeta nova ustava. O njej je na tiskovni konferenci po vladni seji govoril minister za zakonodajo Lojze Janko. Zaradi prepričanja, da je čimprejšnja uveljavitev nove ustave nujna, ker da je obstoječa v veliki meri presežena in bi z novo Slovenija močno utrdila svojo državnost, naj bi si vlada prizadevala predvsem za poživitev dela ustavne komisije, ki se ni sestala že od junija. Je pa po Jankovih besedah na podlagi pogovorov med predsednikom skupščine dr. Francetom Bučarjem in predstavniki strank nastal delovni predlog za dosego soglasja o novi ustavi. Kot je omenil minister, sta v njem ostali sporni predvsem vprašanji strukture parlamenta in lokalne samouprave. Kot težji oreh je Janko ocenjeval lokalno samoupravo, saj je že bila rešena dilema eno- ali dvodomnosti zakonodajne veje oblasti in naj bi slovenski parlament sestavljala državni zbor in državni svet.

Mitrović sanja o podaljšanju moratorija

30. september 1991 so v Sloveniji zaznamovale nenavadno dolge vrste pred bančnimi poslovalnicami, tako da naj bi ponekod celo začelo zmanjkovati (dinarske) gotovine. Poleg običajnega termina za izplačilo pokojnin je na gnečo vplivalo pričakovanje uvedbe nove slovenske valute.

V zahodni Evropi se medtem niso mogli uskladiti o napotitvi mirovnih sil na Hrvaško in so odločitev o tem vprašanju pilatovsko preložili na predsedujočega haaški konferenci o Jugoslaviji, britanskega barona in nekdanjega generalnega sekretarja Nata Petra Carringtona.

Podpredsednika jugoslovanske zvezne vlade Aleksandra Mitrovića sta morda prav obotavljivi odnos Evropske skupnosti in Carringtonovo vodenje haaške konference navdala z upanjem, da bo moratorij po 7. oktobru 1991 mogoče podaljšati. Mitrović je namreč menil, da bi »enostransko razkosanje«, za kar naj bi si prizadevali Slovenija in Hrvaška, spodkopalo ugled konference in Carringtona osebno. Zato je od Evrope pričakoval zaustavitev osamosvojitvenih prizadevanj obeh (nekdanjih) zahodnih republik.

V samostojnost brez Pučnika?

Ob koncu septembra 1991 je bil znova čas za že uveljavljeni Delov politični barometer, lestvico najbolj priljubljenih slovenskih politikov. Na njem v primerjavi s prejšnjim mesecem ni bilo veliko sprememb. Je pa predsednik predsedstva Milan Kučan po dolgem času na prvem mestu zamenjal dr. Janeza Drnovška. Navsezadnje se je tudi jugoslovansko predsedstvo, katerega član je vsaj napol slednji še bil, vse bolj odmikalo pozornosti slovenske javnosti. Postkomunistični dvojici, ki je od vsega začetka raziskave nekako »privatizirala« vrh, so sledili sami prvoborci osamosvojitvenega dogajanja zadnjih mesecev. Na tretjem mestu je ostal minister za informiranje Jelko Kacin, za njim sta se zvrstila obrambni minister Janez Janša in notranji minister Igor Bavčar. Prva peterica je dosegla vrtoglavo visoke »šolske« ocene od 4,63 do 4,92. Pri tem je bil zanimiv zlasti vzpon Janeza Janše, ki je bil na barometru še maja 1991 na skromnem sedemnajstem mestu, uspešno delovanje med osamosvojitveno vojno in po njej pa ga je potisnilo tik pod vrh.

Seveda je treba vse tovrstne raziskave brati in ocenjevati zelo previdno. Kljub temu lahko z današnjega vidika rečemo, da je bila bolj slaba popotnica za prihodnost in za predstave Slovencev o njej dejstvo, da je javnost zelo slabo ocenjevala vodilnega ideologa slovenske samostojnosti in voditelja Demosa dr. Jožeta Pučnika. Medtem ko je zadržanega člana jugoslovanskega predsedstva Drnovška negativno ocenjevalo komaj 0,4 odstotka anketirancev, si je premočrtni in odločni Pučnik prislužil skoraj polovico negativnih ocen ter končal na zadnjem, dvajsetem mestu.

Avtor: Aleš Maver   

Viri in literatura:

• Delo, 1. 10. 1991.
• Večer, 1. 10. 1991.
• Dnevnik, 1. 10. 1991.
• Katoliški glas, 3. 10. 1991.
• Hribernik, Miro. Dolga pot na kninsko trdnjavo: Izvori in potek vojne na Hrvaškem (1990–1995). Maribor, 2018.
• Rupel, Dimitrij. Skrivnost države: Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992. Ljubljana, 1992.
• Valič Zver, Andreja. Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.