Skoči do osrednje vsebine

21. 4. 1991: Panevropska zveza podprla pravico Slovencev do samoodločbe

Nedeljski konec tedna je minil v prizadevanjih visokih predstavnikov Slovenije za utrjevanje njenih mednarodnih zavezništev, izstopal pa je tudi uspešen konec mednarodne vaje civilne zaščite Protala 91.

France Bučar govori za govorniškim pultom v državnem zboru.

Dr. France Bučar o samostojnosti Slovenije ni dvomil, ne glede na domače žrtve in mednarodno osamitev. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Vaja civilne zaščite Protala 91 je na goriškem letališču pokazala, da reševalci za učinkovito delovanje poleg načelne solidarnosti potrebujejo konkretno usposobljenost, konec tridnevnega posveta delovne skupnosti Alpe-Jadran o letalskih klubih in malih letališčih pa je z demonstracijo uporabe letal ob katastrofalnih poplavah opozoril na velik pomen čezmejnega sodelovanja. Vaje so se udeležili člani poklicnih in prostovoljnih ekip civilne zaščite iz Furlanije - Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije, ogledal pa si jo je tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.

Na usposabljanju, ki so ga spremljala predavanja in okrogle mize, je sodelovalo več kot 500 ljudi, od tega 200 iz Slovenije, poleg zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja tudi gasilci, jamarji, gorski reševalci in potapljači, na voljo so imeli 20 letal in dva helikopterja. Vaja je potrdila veliko usposobljenost strokovnjakov na obeh straneh meje, z vključitvijo letalskih enot pa so opozorili tudi na velik pomen manjših letališč v akcijah civilne zaščite.

Dve resoluciji v prid demokratične prihodnosti Slovenije

V okviru dvodnevnega srečanja Panevropske zveze, ki je potekalo v Portorožu, je predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar udeležencem predstavil slovenske priprave na osamosvojitev. Poudaril je, da bo do samostojnosti Slovenija zagotovo prišla ne glede na težave, ki jih lahko novi državi osamosvojitev povzroči v mednarodni skupnosti, in žrtve, ki jih bo morala zato nase vzeti Slovenija. Ob tem je izrazil svoje trdno prepričanje, da bo tudi Zahod kmalu spoznal, da njegova gospodarska pomoč in podpora enotni Jugoslaviji ne dosegata več želenega učinka.

V prid tej trditvi je bilo mogoče razumeti tudi resolucijo, ki jo je v tem času sprejel senat Združenih držav Amerike. Njeni ustvarjalci so zapisali, da Jugoslavija zaradi kršenja človekovih pravic ne izpolnjuje več meril za črpanje ameriške finančne pomoči. Sprejetje resolucije je republikanski senator Bob Dole komentiral z besedami: »V spopadu med demokracijo in komunizmom, ki smo mu priče v Jugoslaviji, smo na strani demokracije.« Tudi srečanje Panevropske zveze na slovenski obali, ki so se ga poleg Slovencev in Hrvatov udeležili še člani zveze iz Italije, Avstrije, Nemške, Madžarske in Slovaške, se je končalo s sprejetjem resolucije o podpori narodni pravici Slovencev in Hrvatov do samoodločbe.

Vse bolj negotovih političnih razmer na Balkanu se je v svojem rednem nedeljskem nagovoru vernikom dotaknil tudi papež Janez Pavel II. Zavzel se je za mir in slogo med jugoslovanskimi narodi in jih pozval, naj storijo vse za medsebojno spoštovanje in ljubezen.

Konec tedna, ko so na sedežu prve slovenske univerze tablo z napisom Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani zamenjali z novim-starim napisom Univerza v Ljubljani, je slovenski član jugoslovanskega zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek obiskal nekatere vrhunske ameriške akademske ustanove. Tako je po srečanjih v Washingtonu in na Yalu obiskal tudi univerzi Harvard in MIT. Na Harvardu se je med drugim sešel s profesorjem Jeffreyjem Sachsom ter se z njim pogovarjal o modelih slovenske privatizacije in denacionalizacije.

Avtor: Blaž Karlin

Viri in literatura:

  • Delo, 22. april 1991.
  • Dnevnik, 22. april 1991.
  • Bela knjiga slovenske osamosvojitve: nasprotovanja, ovire, izdaja. Nova obzorja. Ljubljana, 2020.