Dovoljeno javno izkazovanje vere

Da smo jasno stopili na pot demokratizacije, so simbolno izpričale spet dovoljene procesije ob največjem krščanskem prazniku, ki so se vrstile ves konec tedna. Ob tej priložnosti je državljane nagovoril tudi nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. V prilogi Dnevnika Metropola je primerjal praznovanje velike noči pred letom dni in zdaj: »Če so lansko veliko noč v javnosti posebej zaznamovale prve demokratične volitve po drugi svetovni vojni in je bilo čutiti veliko upanje na spremembe, pa lahko letos ob pestrem političnem dogajanju doživljamo, kako so te spremembe težke.« Zatorej je letošnji odmev praznovanja drugačen kakor lani: »Najbrž je manj pričakovanja, da se bo vse nekako zgodilo samo od sebe.« Pozdravil je tudi oživljanje ljudskih navad ob veliki noči, ki so se ohranile tudi v času, ko je bilo javno praznovanje zelo omejeno.

Da je nadškof Šuštar imel veliko vlogo pri demokratizaciji, priča tudi njegovo srečanje z Milanom Kučanom in Cirilom Zlobcem dan prej, na katerem so se skupaj zavzeli za mirno reševanje jugoslovanske krize v duhu spoštovanja človekovih pravic, razumevanja in dialoga. Jasno so podprli tudi pobude za kulturno in dostojno ureditev območja Kočevskega roga.

Nadškof Šuštar je ob 10. obletnici osamosvojitve prejel najvišje državno odlikovanje za prispevek k osamosvajanju Slovenije z utemeljitvijo: »Kot ljubljanski nadškof in slovenski metropolit je s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno držo in jasnim predstavljanjem resnice nenadomestljivo prispeval k uresničitvi plebiscitne odločitve in k mednarodnemu priznanju naše države.«

Rekord in opozicija

Marec je prinesel tudi rekord v številu zasedanj slovenske skupščine. Če je veljalo, da so zasedanja zborov potekala največ dvakrat mesečno, je marca 240 poslancev zasedalo kar štiri tedne zapored. Skupščino so sicer sestavljali trije zbori – Družbenopolitični zbor, Zbor občin in Zbor združenega dela, rahlo večino v seštevku glasov vseh pa je imela koalicija Demos, ki je številne osamosvojitvene zakone sprejela s tesnim preglasovanjem.

Da imajo premalo politične moči in vpliva, so v skupinskem intervjuju v Sobotni prilogi Dela negodovali voditelji opozicijskih strank: prenovitelj dr. Ciril Ribičič, Jožef Školč iz LDS in socialist Viktor Žakelj. Svoja stališča so argumentirali predvsem z izjavami, da nimajo dovolj medijskega prostora, da bi lahko konstruktivno predstavili svoje ideje.

Plitvice

Na dejstvo, da mir ni samoumeven niti ob prazniku miru, je opozorila kršitev krhkega premirja, doseženega med Slobodanom Miloševićem in dr. Franjem Tuđmanom, v Narodnem parku Plitvice na Hrvaškem. Čeprav si je območje Plitvic lastila hrvaška država, je svoje težnje po avtonomiji z orožjem zahtevalo tudi tam živeče srbsko prebivalstvo. To je prevzelo nadzor nad narodnim parkom, zaradi česar je morala posredovati hrvaška policija. Kljub željam krajinskih Srbov jugoslovanska armada v spor ni posegla. Spopadi za jezera so prinesli tudi prvo žrtev hrvaško-srbskega konflikta in nakazali izredno težaven razvoj dogodkov pri poskusih prevlade na narodnostno mešanih območjih.

Avtor: Marko Balažic