Skoči do osrednje vsebine

Teme in projekti Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Arhiv

Staro spletno mesto najdete v arhivu spletišč državne uprave.

Teme

  • Sredstva evropske kohezijske politike

    S pomočjo sredstev evropske kohezijske politike smo v Sloveniji v zadnjih letih uresničili več kot 10.000 projektov, ki so spisali mnoge uspešne zgodbe posameznikov, podjetij, občin, nevladnih in drugih organizacij ter mnogih drugih. Z EU projekti in njihovimi rezultati se srečujemo na vsakem koraku, pa naj gre za pitno vodo ali za čiščenje odpadne vode, za hitrejši zagon malih in srednjih podjetij, za naložbe v trajnostno mobilnost ali boljšo rabo energije, za skrb za ranljive skupine, starejše ali mlade ali za boljše e-storitve za vse državljane.

Projekti

  • V teku

    Uresničevanje Agende 2030

    Slovenija skrbi za skladnost državnih dokumentov razvojnega načrtovanja z razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij. Med njimi je tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jih sprejeli svetovni voditelji na zgodovinskem vrhu Združenih narodov septembra 2015. V okviru teh ciljev, ki veljajo za vse, si države prizadevajo odpraviti vse oblike revščine, se spopasti z neenakostjo in se bojevati proti podnebnim spremembam, pri čemer ne bo nihče zapostavljen.

  • V teku

    Izvajanje Strategije razvoja Slovenije 2030

    Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

  • V teku

    Izvajanje Slovenske strategije pametne specializacije

    S Slovensko strategijo pametne specializacije (S4) so bile opredeljene nacionalne strateške razvojne prioritete in niše, ki so v praksi podprte s ciljanim, celovitim in prilagojenim svežnjem ukrepov. Hkrati pa je Slovenija z izvajanjem S4 uvedla nov model razvojnega sodelovanja med ključnimi inovacijskimi deležniki in se uspela bistveno bolje integrirati v evropske in mednarodne razvojno-inovacijske mreže, platforme in konzorcije. Izvajanje S4 tako predstavlja enega izmed ključnih orodij za krepitev in nadgradnjo slovenskega inovacijskega ekosistema.

  • V teku

    Retrace

    Krožno gospodarstvo je relativno nova paradigma, ki izhaja iz spoznanja, da je linearni gospodarski model preživet in da na planetu s končnimi viri neskončna raba surovin ni mogoča. Bistvo novega modela je, da izdelki, komponente in surovine skozi čas ohranjajo svojo uporabno in finančno vrednost. Prehod v krožno gospodarstvo lahko v prihodnosti ustvari številna delovna mesta, hkrati pa ohranja vedno redkejše vire, zmanjšuje vpliv njihove rabe na okolje ter odpadnim proizvodom daje novo vrednost. Gre za enega od pomembnejših modelov, ki zahteva vso našo pozornost.

  • V teku

    SYMBI

    Evropska komisija je konec preteklega leta sprejela nov sveženj ukrepov o krožnem gospodarstvu, s katerim želi spodbuditi prehod Evrope v krožno gospodarstvo in s tem, ob zmanjševanju pritiskov na okolje, okrepiti njeno konkurenčnost v svetu, spodbuditi gospodarski razvoj in ustvariti nova delovna mesta. Med predlaganimi ukrepi, ki bodo prispevali k „zaprtju zanke“ življenjskih ciklov proizvodov in prinesli koristi za okolje in gospodarstvo, je tudi spodbujanje ponovne uporabe in industrijske simbioze - spreminjanja stranskih proizvodov ene panoge v surovine druge panoge. Gre za pristop, kjer je ključnega pomena iskanje sinergij na posameznem teritoriju.

  • PANORAMED

    Države, ki sodelujejo v programu Interreg Mediteran 2014–2020, namenjajo posebno skrb krepitvi institucionalnih kapacitet javnih organov in razvojnih deležnikov. Projekt PANORAMED si prizadeva za oblikovanje usklajenih odzivov na skupne izzive sredozemskega prostora s krepitvijo in razvojem okvirjev večstranskega usklajevanja v Sredozemlju.

  • Zaključen

    S3-4AlpClusters

    V več kot 120 regijah in državah članicah Evropske unije (EU) so se po letu 2014 oblikovale regionalne in nacionalne strategije pametne specializacije (S3) in sicer s ciljem spodbujanja na inovacijah in raziskavah temelječega gospodarskega razvoja, kakor tudi učinkovitejšega in uspešnejšega koriščenja sredstev za raziskave, razvoj in inovacije z naslova Evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Z oblikovanjem S3 so regije in države članice EU v sodelovanju z inovacijskimi deležniki (na primer dinamičnimi podjetji, institucijami znanja, ipd.) opredelile tista (nišna) področja, kjer imajo kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in kamor bodo v nadaljnje osredotočale svoja razvojna vlaganja. Le to pa bo omogočilo preplet in dopolnjevanje kapacitet, kompetenc in znanja med različnimi regijami in državami EU ter tako učinkovitejše pozicioniranje regionalnih inovacijskih deležnikov na globalnih trgih.

  • EUSAIR Facility Point

    Strateški projekt EUSAIR Facility Point se izvaja in financira kot 4. prioriteta Jadransko-jonskega transnacionalnega programa sodelovanja Interreg Adrion 2014–2020.

  • V teku

    Innova-FI

    Evropski svet je marca 2000 izpostavil potrebo po povečanju vlaganja v inovacije, učinkovitejšim izvajanjem politik za spodbujanje inovacij ter boljših upravljanjem z javnimi sredstvi. S tem namenom je Evropska komisija začela dajati velik poudarek na finančnih instrumentih in finančnem inženiringu kot orodju za doseganje opisanih ciljev znotraj kohezijske politike. Prav tako je Evropska komisija ugotovila, da lahko ustrezni finančni instrumenti spodbudijo in mobilizirajo tako javne kot zasebne investicije in na ta način odpravljajo in korigirajo slabosti trga. Hkrati pa so se različni finančni mehanizmi (npr. garancije, tvegani kapital, množično financiranje idr.) izkazali za uspešna in ustrezna orodja za mala in srednja ter zagonska podjetja, da so se izognili t. i. dolinam smrti (valley of death) in prerasla v trajnostna, na inovacijah in razvoju temelječa podjetja.

    Innova-FI želi narediti pregled obstoječih finančnih instrumentov, ki so namenjeni financiranju inovacij v malih in srednjih podjetjih ter predlagati izboljšave politik oblikovanja tovrstnih instrumentov.

Iskalnik