Skoči do osrednje vsebine

Teme in projekti Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj

Reorganizacija vlade

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je pristojno za delovno področje regionalnega razvoja, razvojnega načrtovanja z nacionalnimi dokumenti razvojnega načrtovanja, evropske kohezijske politike na podlagi katerih lahko Republika Slovenija prejema kohezijska sredstva iz evropskega proračuna, naloge upravljanja za potrebe evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki izhajajo iz veljavnega pravnega reda EU s področja kohezijske politike in naloge upravljanja za potrebe drugih finančnih mehanizmov.

Teme

  • Regionalni razvoj

    Spodbujanje regionalnega razvoja, kohezijski regiji v Sloveniji, razvojne regije

  • Sredstva evropske kohezijske politike

    S pomočjo sredstev evropske kohezijske politike smo v Sloveniji v zadnjih letih uresničili več kot 10.000 projektov, ki so spisali mnoge uspešne zgodbe posameznikov, podjetij, občin, nevladnih in drugih organizacij ter mnogih drugih. Z EU projekti in njihovimi rezultati se srečujemo na vsakem koraku, pa naj gre za pitno vodo ali za čiščenje odpadne vode, za hitrejši zagon malih in srednjih podjetij, za naložbe v trajnostno mobilnost ali boljšo rabo energije, za skrb za ranljive skupine, starejše ali mlade ali za boljše e-storitve za vse državljane.

  • Spodbujanje regionalnega razvoja

    Notranja regionalna politika zasleduje teritorialne razvojne cilje. Odločitve so sprejete na nižjih ravneh, država pa določi pogoje in primere, v katerih daje soglasje k odločitvam. Pri horizontalni regionalni politiki je poudarek na usklajevanju državnih razvojnih politik, ki imajo močan regijski učinek.

  • Kohezijski regiji v Sloveniji

    Za izvajanje kohezijske politike EU in opravljanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem, se razvojne regije povezujejo v kohezijski regiji.

  • Razvojne regije

    Razvojne regije niso pokrajine in nimajo neposredno voljenih predstavnikov, so pa v vsaki izmed dvanajstih razvojnih regij vzpostavljene institucije regionalne politike, ki opravljajo svoje poslanstvo in naloge po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Projekti

  • SYMBI

    V teku

    Splošni cilj projekta SYMBI je opolnomočiti sodelujoče regije, da oblikujejo trajnostna gospodarstva, ki bodo odporna na okoljske pritiske in podnebne spremembe.
    Specifični cilj projekta SYMBI je opolnomočenje regionalnih akterjev preko usposabljanj, za širjenje industrijske simbioze med MSP – ji z namenom povečevanja dodane vrednosti, zmanjševanja proizvodnih stroškov in okoljskih pritiskov ter podnebnih sprememb zaradi bolj učinkovite rabe virov.

  • CARPE DIGEM

    V teku

    Ministrstvo za javno upravo je partner v mednarodnem konzorciju desetih projektnih partnerjev iz sedmih držav članic EU, »CARPE DIGEM – Catalysing Regions in Peripheral and Emerging Europe towards Digital Innovation Ecosystems«.

  • SMARTY

    V teku

    V okviru projekta SMARTY bomo s partnerji iz osmih regij in šestih evropskih držav na podlagi izmenjave znanj in izkušenj ter prepoznavanjem primerov dobrih praks oblikovali konkretne predloge izboljšav politik, programov in ukrepov za prehod malih in srednje velikih podjetij (MSP) na Industrijo 4.0.

  • Innova-FI

    V teku

    Evropski svet je marca 2000 izpostavil potrebo po povečanju vlaganja v inovacije, učinkovitejšim izvajanjem politik za spodbujanje inovacij ter boljših upravljanjem z javnimi sredstvi. S tem namenom je Evropska komisija začela dajati velik poudarek na finančnih instrumentih in finančnem inženiringu kot orodju za doseganje opisanih ciljev znotraj kohezijske politike. Prav tako je Evropska komisija ugotovila, da lahko ustrezni finančni instrumenti spodbudijo in mobilizirajo tako javne kot zasebne investicije in na ta način odpravljajo in korigirajo slabosti trga. Hkrati pa so se različni finančni mehanizmi (npr. garancije, tvegani kapital, množično financiranje idr.) izkazali za uspešna in ustrezna orodja za mala in srednja ter zagonska podjetja, da so se izognili t. i. dolinam smrti (valley of death) in prerasla v trajnostna, na inovacijah in razvoju temelječa podjetja.

    Innova-FI želi narediti pregled obstoječih finančnih instrumentov, ki so namenjeni financiranju inovacij v malih in srednjih podjetjih ter predlagati izboljšave politik oblikovanja tovrstnih instrumentov.

  • PANORAMED

    V teku

    Države, ki sodelujejo v programu Interreg Mediteran 2014–2020, namenjajo posebno skrb krepitvi institucionalnih kapacitet javnih organov in razvojnih deležnikov. Projekt PANORAMED si prizadeva za oblikovanje usklajenih odzivov na skupne izzive sredozemskega prostora s krepitvijo in razvojem okvirjev večstranskega usklajevanja v Sredozemlju.

  • EUSAIR Facility Point

    V teku

    Namen EUSAIR Facility Point je podpora izvajanju Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

  • V programskem obdobju 2014 – 2020 s kombinacijo različnih virov financiranja skozi instrument Izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost - CLLD omogočamo izvedbo celovitega in uravnoteženega razvoja lokalnih območij po pristopu »od spodaj navzgor«. Lokalnemu prebivalstvu omogočamo, da določi prednostne naloge in razvojne cilje ter odloča o lokalnem razvoju, kar vpliva na uspešnejše uresničevanje lokalnih potreb.

  • Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet ter kompetenc in na tistih, kjer ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. S4 je strategija za povečanje konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske sposobnosti gospodarstva, diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter rast novih in hitro rastočih industrij oziroma podjetij.

  • Slovenija skrbi za skladnost državnih dokumentov razvojnega načrtovanja z razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij. Med njimi je tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jih sprejeli svetovni voditelji na zgodovinskem vrhu Združenih narodov septembra 2015. V okviru teh ciljev, ki veljajo za vse, si države prizadevajo odpraviti vse oblike revščine, se spopasti z neenakostjo in se bojevati proti podnebnim spremembam, pri čemer ne bo nihče zapostavljen.

  • V okviru izvajanja ukrepov regionalne politike se posebej osredotočamo na območja, na katerih je potrebno posebno ukrepanje države s pomočjo različnih finančnih spodbud, saj se zaradi različnih razlogov soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi. V nadaljevanju so predstavljene različne kategorije območij, ki potrebujejo pomoč države.

    Obmejna problemska območja obsegajo obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Obmejne občine so občine, v katerih več kakor 50 odstotkov prebivalcev živi v 10-kilometrskem obmejnem pasu in imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne občine, se kot merilo za vključitev v obmejna problemska območja upošteva več kot 45 minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ali visok delež površine vključene v območje Nature 2000. Preverjanje vrednosti teh meril se izvaja na vsaki 2 leti (zadnje preverjanje je bilo opravljeno leta 2022).

    Finančne spodbude za hitrejši razvoj so predvidene tudi za območja, na katerih živita avtohtoni narodni skupnosti, in naselja, v katerih živi romska skupnost.

    Dodatni začasni ukrepi razvojne podpore pa so možni za problemsko območje z visoko brezposelnostjo, na katerem se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšajo, da stopnja registrirane brezposelnosti doseže kritično mejo. Trenutno takšnih območij ni.

    Spodaj so predstavljeni tisti programi, ki so trenutno aktualni.

  • Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.