Skoči do osrednje vsebine

Notranja regionalna politika zasleduje teritorialne razvojne cilje. Odločitve so sprejete na nižjih ravneh, država pa določi pogoje in primere, v katerih daje soglasje k odločitvam. Pri horizontalni regionalni politiki je poudarek na usklajevanju državnih razvojnih politik, ki imajo močan regijski učinek.

Vizija regionalnega razvoja

V skladu z osrednjim ciljem Strategije razvoja Slovenije 2030 zagotoviti kakovostno življenje za vse, so vizija regionalnega razvoja Slovenije dinamične in ustvarjalne regije z lastno identiteto. Postati morajo prepoznavne, specializirane in učinkovito upravljane ter sposobne zaznavati in izkoriščati globalne razvojne priložnosti. Njihov razvoj bo temeljil na ekonomski učinkovitosti, socialni pravičnosti ter družbeni odgovornosti, ob hkratnem ohranjanju zdravega naravnega okolja. Z uravnoteženostjo gospodarske, družbene in okoljske razsežnosti bodo upoštevane omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarjeni pogoji in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Z ukrepi razvojne podpore države bodo regijska žarišča brezposelnosti prestrukturirana in odpravljena, obmejna problemska območja pa bodo ohranila poseljenost in razvojno vitalnost.

Štirje splošni cilji regionalne politike do leta 2030 so usmerjeni v krepitev razvojne moči regij na podlagi lastnih razvojnih potencialov in globalnih priložnosti.

Cilj 1: Dvig kakovosti življenja v vseh regijah z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja.

Cilj 2: Razvojno dohitevanje evropskih regij.

Cilj 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik.

Cilj 4: Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem.

Načela regionalne politike

Spodbujanje regionalnega razvoja se izvaja preko naslednjih načel regionalne politike:

  • večnivojskost regionalne politike predstavljajo lokalne skupnosti, območna razvojna partnerstva, razvojne regije, kohezijski regiji, državna raven in raven EU;
  • trajnostni sonaravni razvoj;
  • usmerjenost na celotno ozemlje, vendar prilagojenost ukrepov posebnostim posameznih območij;
  • prilagodljivost in odzivnost na razvojne probleme;
  • usklajevanje med nosilci odločanja;
  • sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, združenji gospodarstva in nevladnimi organizacijami ter med javnim in zasebnim sektorjem;
  • programsko usmerjanje razvojnih spodbud na podlagi državnih usmeritev in prioritet ter regionalnih razvojnih programov, doseganje sinergije;
  • samostojnost regij pri odločanju o projektih in njihovem financiranju;
  • povezovanje znotraj in zunaj regije, zlasti s sosednjimi regijami in v širšem evropskem prostoru;
  • odgovornost za izvajanje na nacionalni in regionalni ravni: delitev funkcij in poudarek na usmerjevalni in usklajevalni vlogi nacionalne ravni ter prenos načrtovalskih in izvedbenih funkcij na nižje teritorialne ravni;
  • spremljanje in vrednotenje politike, programov in projektov.

Instrumenti, programi in viri sredstev endogene regionalne politike

Endogena regionalna politika je del regionalne politike, ki je usmerjena v uresničevanje teritorialnih razvojnih ciljev in se izvaja kot povezovanje notranjih razvojnih pobud razvojnih regij po načelu od spodaj navzgor.

Instrumenti, ki temeljijo na pristopu usklajevanja med državnimi in regionalnimi pobudami

Dogovori za razvoj regij

Dogovori za razvoj regij, s katerimi se uresničujejo regionalni razvojni programi, so uveljavljen instrument regionalne politike. V obdobju 2021 do 2027 bodo prispevali k uresničevanju vseh štirih splošnih ciljev, predvsem pa cilja 1: Dvig kakovosti življenja v vseh regijah. So tudi ključen instrument, ki uresničuje načelo regionalne politike: Usmerjenost na celotno ozemlje, vendar prilagojenost ukrepov posebnostim posameznih razvojnih regij.

Vir za financiranje dogovorov za razvoj regij bodo predstavljala sredstva integralnega proračuna, sredstva evropske kohezijske politike in drugih virov.

Program ukrepov za obmejna problemska območja

Obmejna problemska območja (OPO) bodo v naslednjem programskem obdobju ključen instrument za uresničevanje cilja 3: Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik.

Sredstva za sofinanciranje ukrepov na OPO bodo zagotovljena iz državnega proračuna. 

Obmejna problemska območja so večinoma odmaknjena od glavnih prometnih koridorjev. Srečujejo se z močnim procesom družbeno-gospodarskega preoblikovanja, ki vodi k pretežno negativnim učinkom na regionalni razvoj. Lahko jih opredelimo kot prikrajšane (podeželske) regije. Z ukrepi za OPO se želi ohraniti njihovo vitalnost ter okrepiti obmejni pas z novimi investicijami in možnostjo novega zaposlovanja, s tem pa ustvariti danosti tudi za izboljšanje demografske slike tega prostora. Cilj je tudi zmanjšati sedanje dnevne delovne migracije v sosednje države in v osrednji del države ter s tem prispevati k okoljevarstvenim ciljem.

Začasni ukrepi razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo

Gre za prožen mehanizem, ki nastopi, če na določenem ožjem območju v regiji iz kakršnih koli razlogov nastopi razvojni problem, katerega posledica je porast stopnje brezposelnosti čez kritično mejo. Ta je določena na ravni upravne enote in znaša 17 %. Po izvedeni prvi fazi, ugotovitvi razvojnih težav, so razvojne institucije v regiji upravičene do proračunskih sredstev, s katerimi se okrepi razvojni menedžment območja, ki je zašlo v težave. Druga faza je opredelitev problemskega območja in priprava ukrepov razvojne podpore. Za takšno območje se pripravi program spodbujanja konkurenčnosti, ki se financira iz državnega proračuna.

V programskem obdobju 2014-2020 so se takšni programi in ukrepi razvojne podpore izvajali v Pokolpju, Mariboru s širšo okolico in Območju občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje. Med problemska območja z visoko brezposelnostjo se je prištevalo tudi Pomurje, kjer je bil za odpravo strukturnih težav sprejet poseben razvojni zakon. Vsi navedeni ukrepi razvojne podpore so bili začasni in so se do konca programskega obdobja iztekli. 

Instrumenti regionalne politike, ki temeljijo na pobudi od spodaj navzgor

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (Community led local development, CLLD kot okvir za izvajanje teritorialnih pristopov od spodaj navzgor, tako z vidika opredelitve (funkcionalnih) teritorialnih enot kot z vidika upravljanja, bo določen v okviru programiranja evropske skupne kmetijske politike za razvoj podeželja in ribištva ter evropske kohezijske politike za naslednje programsko obdobje. Instrument CLLD, ki se že izvaja v sedanjem programskem obdobju, se bo nadaljeval tudi v prihodnje.

Programi za spodbujanje gospodarske podlage in hitrejši razvoj območij italijanske in madžarske avtohtone narodne skupnosti in romske skupnosti

Program spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti 2021 do 2024 je bil sprejet v novembru 2020 in januarja 2021 Program spodbujanja gospodarske osnove italijanske narodne skupnosti za obdobje 2021 do 2024.

Oba programa sta usmerjena na območja (raven naselja), kjer živita avtohtoni narodni skupnosti. Cilj je spodbuditi razvoj območja s spodbujanjem investicij, ohranjanjem in ustvarjanjem novih delovnih mest, spodbujanjem turističnih dejavnosti in produktov ter promocijo območja. Programa sta pripravljena in večinoma tudi izvajana po načelu od spodaj navzgor s strani avtohtonih narodnih skupnosti in sta financirana iz integralnega proračuna.

Med programi, ki se izvajajo na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in je njihov obseg določen z državnim proračunom, je tudi pomoč občinam pri komunalnem urejanju romskih naselij. Po načelu od spodaj navzgor je tudi tu pobuda na strani lokalnih skupnosti, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa s proračunskimi sredstvi podpira prizadevanja občin, ki aktivno razrešujejo romsko problematiko. Proračunska sredstva so namenjena za pomoč občinam pri komunalnem urejanju romskih naselji. Lahko gre za ceste, vodo oskrbo, elektriko in podobno. S podporo komunalnemu opremljanju romskih naselij naj bi se nadaljevalo tudi v naslednjem programskem obdobju. 

Brezplačen prenos državnega premoženja v razvojne namene na občine

Državno premoženje se lahko v razvojne namene brezplačno prenese v last občinam in javnim skladom, katerih ustanovitelj je občina. Postopek prenosa premoženja vodimo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, o prenosu pa odloča Vlada Republike Slovenije.

Postopek se prične z vlogo občine ali na predlog upravitelja premoženja. V opisu razvojnega namena mora občina navesti, v katere namene bo premoženje uporabljala. Konkretno mora opredeliti aktivnosti ter višino sredstev v preneseno premoženje in dinamiko vlaganja.

Cilj prenosa državnega premoženja na lokalne skupnosti je boljše gospodarjenje z državnim premoženjem. Prenos naj bi prispeval k ohranjanju ali ustvarjanju novih delovnih mest, k izboljšanju stanja okolja ali razvojne infrastrukture.

Razvojne naloge države, ki se opravljajo v javnem interesu na regionalni ravni

Regijska štipendijska shema

Regijska štipendijska shema je že uveljavljen instrument regionalne politike. Po prvih začetkih so se regijske štipendijske sheme hitro uveljavile kot učinkovit instrument v vseh razvojnih regijah. Vse Regionalne razvojne agencije (RRA) so jih izvajale z evropskimi sredstvi. Na podlagi izkušenj so RRA poenotile postopke in pravila delovanja, kar je omogočilo uspešno načrtovanje in izvajanje sistema. Osnovni namen inštrumenta je, da RRA pomaga delodajalcu najti ustrezne štipendiste, jim na podlagi poenotenih postopkov in pravil izračuna in izplačuje štipendijo ter jih spremlja za čas izobraževanja in naprej. 

Regijski steber spodbujanja podjetništva

Regijski steber spodbujanja podjetništva je instrument regionalne politike, ki uresničuje prve tri splošne cilje regionalne politike. Dopolnjuje instrumente za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti na državni ravni in je del usklajenega koncepta. V tekočem programskem obdobju sodijo v ta vsebinski okvir: regijske sheme za spodbujanje nastajanja novih podjetij in regijske garancijske sheme.

Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (javni sklad) izvaja regijske garancijske, mikro kreditne in druge podjetniške podporne sheme, ki se izvajajo na ravni celotne regije. Na podlagi pogodbe med skladom in izvajalcem regijske finančne sheme, s katero se opredelijo pogoji financiranja, lahko sklad dodeli svoja sredstva v upravljanje izvajalcu regijske finančne sheme, ki ga izbere na javnem razpisu.

Namen regijskega stebra spodbujanja podjetništva je razširiti ponudbo instrumentov spodbujanja podjetništva s specifično ponudbo po meri razvojnih potreb v regijah.

Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja

Javni sklad uresničuje svojo vizijo prek dveh glavnih strateških usmeritev. V okviru prve zasleduje udejanjanje razvojnih načrtov z oblikovanjem spodbud, ki pomembno vplivajo na skladen regionalni razvoj. Te spodbude se vsebinsko in finančno navezujejo na izvajanje državne politike regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Javni sklad jih dodeljuje z uporabo različnih kombinacij finančnih instrumentov. Druga strateška usmeritev javnega sklada se nanaša na opravljanje nalog Organa za potrjevanje za tri operativne programe evropskega teritorialnega sodelovanja, in sicer Slovenija-Avstrija, Slovenija-Madžarska in Slovenija-Hrvaška.

Regionalna karta državnih pomoči

Karta regionalne pomoči za programsko obdobje 2021 do 2027 je še v pripravi.

Evropsko teritorialno sodelovanje

Evropsko teritorialno sodelovanje so države članice prepoznale kot programe z visoko dodano vrednostjo, zato se bodo nadaljevali tudi v prihodnjem programskem obdobju. Gre namreč za skupni pristop evropskih regij k reševanju problemov, ki presegajo državne meje in premagovanju najpogostejših ovir za teritorialno sodelovanje, ki izhajajo iz razlik v pravnih sistemih, upravni ureditvi, geografskem položaju in jeziku. Osnovni namen teh programov je spodbujanje sodelovanja in krepitev institucionalnih zmogljivosti partnerskih institucij iz različnih držav za zmanjševanje regionalnih, gospodarskih in socialnih razlik na funkcionalno zaokroženih teritorialnih območjih, ki se srečujejo s prepoznanimi problemi ali priložnostmi za razvoj.

Zakonodaja