Skoči do osrednje vsebine

Endogena regionalna politika zasleduje teritorialne razvojne cilje. Odločitve so sprejete na nižjih ravneh, država pa določi pogoje in v nekaterih primerih daje soglasje k odločitvam. Pri horizontalni regionalni politiki je poudarek na usklajevanju državnih razvojnih politik, ki imajo močan regijski učinek.

Cilji regionalne politike

Vizija regionalnega razvoja so učinkovito vodene, dinamične in ustvarjalne regije z lastno identiteto, ki so sposobne zaznavati in izkoriščati globalne razvojne priložnosti. Razvoj regij bo temeljil na ekonomski učinkovitosti, socialni pravičnosti ter družbeni odgovornosti, ob hkratnem ohranjanju zdravega naravnega okolja.

Splošni cilji spodbujanja skladnega regionalnega razvoja so:

  • dvig kakovosti življenja v vseh regijah z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja,
  • razvojno dohitevanje evropskih regij,
  • zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik,
  • uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem.

Načela regionalne politike

V Sloveniji sledimo načelom regionalne politike, ki zajemajo:

  • več nivojskost regionalne politike, osegajo lokalne skupnosti, območna razvojna partnerstva, razvojne regije, kohezijski regiji, državna raven, raven EU;
  • trajnostni sonaravni razvoj;
  • usmerjenost na celotno ozemlje, vendar prilagojenost ukrepov posebnostim posameznih območij;
  • prilagodljivost in odzivnost na razvojne probleme;
  • usklajevanje med nosilci odločanja;
  • sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, združenji gospodarstva in nevladnimi organizacijami ter med javnim in zasebnim sektorjem;
  • programsko usmerjanje razvojnih spodbud na podlagi državnih usmeritev in prioritet ter regionalnih razvojnih programov, doseganje sinergije;
  • samostojnost regij pri odločanju o projektih in njihovem financiranju;
  • povezovanje znotraj in zunaj regije, zlasti s sosednjimi regijami in v širšem evropskem prostoru;
  • odgovornost za izvajanje na nacionalni in regionalni ravni: delitev funkcij in poudarek na usmerjevalni in usklajevalni vlogi nacionalne ravni ter prenos načrtovalskih in izvedbenih funkcij na nižje teritorialne ravni;
  • spremljanje in vrednotenje politike, programov in projektov.

Razvojni sveti regij in regionalne razvojne agencije

Razvojne regije niso pokrajine in nimajo neposredno voljenih predstavnikov,  so pa v vsaki izmed dvanajst razvojnih regij vzpostavljene institucije regionalne politike, ki opravljajo svoje poslanstvo in naloge po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Organ odločanja je razvojni svet regije v katerem so predstavniki občin, združenj gospodarstva in nevladnih organizacij. Najpomembnejše dokumente, regionalne razvojne programe in dogovore za razvoj regij, potrjuje svet regije, ki ga sestavljajo župani vseh občin v regiji.

Strokovne institucije, ki izvajajo splošne razvojne naloge v regiji pa so regionalne razvojne agencije. Te pripravljajo, usklajujejo, spremljajo in vrednotijo regionalni razvojni program, dogovor za razvoj regije in regijske projekte. Nudijo strokovno in tehnično podporo delovanju razvojnega sveta regije ter sveta regije, oblikujejo regijsko razvojno mrežo in lahko tudi izvajajo regijske projekte.

  • Evidenca regionalnih razvojnih agencij

    Regionalno razvojno agencijo izbere svet regije za programsko obdobje z javnim razpisom. Na podlagi sklepa razvojnega sveta regije lahko opravljajo splošne naloge v regiji tudi druge razvojne institucije v večinski javni lasti, naziv Regionalno razvojna agencija pa uporablja nosilna institucija.
    Seznami in evidence | Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Kohezijski regiji

Za izvajanje kohezijske politike EU in opravljanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem, se razvojne regije povezujejo v kohezijski regiji. Organ odločanja kohezijske regije je razvojni svet kohezijske regije v katerega imenuje vsaka razvojna regija pet predstavnikov.

Razvojni svet kohezijske regije sodeluje pri sprejemanju odločitev in daje predhodno soglasje k vsebini in izvajanju programov EU, ki vplivajo na razvoj kohezijske regije.

Razvojni svet kohezijske regije Vzhodna Slovenija ima 40 članov iz osmih razvojnih regij. Te so: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija in Primorsko-notranjska.       

Razvojni svet kohezijske regije Zahodna Slovenija ima 20 članov iz štirih razvojnih regij, ki so Gorenjska, Goriška, Obalno-kraška in Osrednjeslovenska. 

Regionalni razvojni programi

Za 7-letno programsko obdobje se v 12 razvojnih regijah pripravljajo regionalni razvojni programi, ki so temeljni strateški in programski dokumenti na regionalni ravni. Z njimi se uskladijo razvojni cilji v regiji ter določijo instrumenti in ocenijo viri za njihovo uresničevanje.

Strateški del opredeli ključne razvojne ovire in prednosti regije ter določi prioritete regije. Programski del vsebuje regijske programe in najpomembnejše projekte za spodbujanje razvoja s časovnim in finančnim ovrednotenjem.

Priprava regionalnih razvojnih programov za leto 2021 do leta 2027

Skrbniki regij

  • Evidenca skrbnikov regij

    Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo imenujemo skrbnika razvojne regije, kot osebo za stike preko katerega usklajuje regionalna razvojna agencija cilje, prioritete, ukrepe in projekte regije z resornimi ministrstvi.
    Seznami in evidence | Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Brezplačni prenos državnega premoženja na lokalne skupnosti

Državno premoženje se lahko v razvojne namene brezplačno prenese v last občinam in javnim skladom katerih ustanovitelj je občina. Postopek prenosa premoženja vodimo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, o prenosu pa odloča Vlada Republike Slovenije.

Postopek se prične z vlogo občine ali na predlog upravitelja premoženja. V opisu razvojnega namena mora občina navesti  v katere namene bo premoženje uporabljala. Konkretno mora opredeliti aktivnosti ter višino sredstev v preneseno premoženje in dinamiko vlaganja.

Cilj prenosa državnega premoženja na lokalne skupnosti je boljše gospodarjenje z državnim premoženjem. Prenos naj bi prispeval k ohranjanju ali ustvarjanju novih delovnih mest, k izboljšanju stanja okolja ali razvojne infrastrukture.

Zakonodaja

Iskalnik