Skoči do osrednje vsebine

Obmejna območja se zaradi različnih razlogov soočajo z razvojnim zaostankom na mnogih področjih. Med poglavitnimi vzroki so slabša prometna dostopnost, razpršena poselitev, težave pri vzdrževanju in razvijanju infrastrukture ter strožje zahteve pri varstvu okolja.

Analiza stanja in namen

Obmejna območja se zaradi različnih razlogov soočajo z razvojnim zaostankom na mnogih področjih. Med poglavitnimi vzroki so slabša prometna dostopnost, razpršena poselitev, težave pri vzdrževanju in razvijanju infrastrukture ter strožje zahteve pri varstvu okolja. To ima negativne posledice na raven življenjskih razmer za prebivalstvo, kar prispeva k naraščajočemu številu dnevnih migracij in pospešenemu praznjenju prostora. Prav tako se gozdovi zaraščajo, območja pa v vseh pogledih razvojno nazadujejo.

Z zakonsko opredelitvijo obmejnih območij kot območij, ki jim je v razvojnem smislu potrebno nameniti posebno pozornost, Republika Slovenija sledi cilju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja vseh območij na ozemlju naše države.

Ukrepi

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja določa, da so obmejna problemska prednostna območja vseh razvojnih politik. 

To pomeni, da proračunski uporabniki pri pripravi programov spodbud in v razpisnih merilih javnih razpisov, ki jih izvajamo na območju cele države, posebej upoštevamo obmejna problemska območja. Del finančnih sredstev tako namenimo za vlagatelje iz obmejnih območij ali določimo projektom iz teh območij dodatne točke pri izboru.

V okviru finančnih načrtov Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja za obmejna problemska območja pripravljamo posebne ukrepe in sheme državnih pomoči na področjih priprave razvojnih projektov in krepitve razvojnega menedžmenta ter ustvarjanja novih delovnih mest s spodbujanjem investicij podjetij.

V okviru politike razvoja podeželja se sredstva za izvajanje ukrepov za obmejna problemska območja dodelijo skladno z 12. členom Zakona o kmetijstvu.

Upravičena območja

Obmejna problemska območja obsegajo obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Obmejne občine so občine, v katerih več kakor 50 odstotkov prebivalcev živi v 10 -kilometrskem obmejnem pasu in ki imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne občine, se kot merilo za vključitev v obmejna problemska območja upošteva več kot 45 minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ali visok delež površine vključene v območje Nature 2000.

Med obmejna problemska območja se uvrščajo tudi občine, ki imajo koeficient razvitosti občin po zakonu, ki ureja financiranje občin, manjši od 0,90, če mejijo na obmejne občine ali občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine.

Merila za določitev obmejnih problemskih območij in seznam občin podrobneje določa Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij.

Učinki, rezultati finančnih spodbud

Učinki in rezultati bodo znani po izteku programa.

Trajanje

4 letni program. Planirano od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2024.

Iskalnik